Četrtek, 20. 3. 2025, 15.10
12 ur, 34 minut
Šumi: KPK nikoli ni dvomila o pravilnosti podatkov državnih organov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
"Zagotovo se v naši deželi še vedno vsi ne zavzemajo za to, da bi bila transparentnost maksimalna," je dejal Robert Šumi.
Predsednik KPK Robert Šumi je ob napakah ob zagonu prenovljene aplikacije Erar dejal, da KPK nikoli ni dvomila v pravilnost podatkov državnih organov. Nepravilnosti so se izkazale predvsem pri namenih plačila na položnicah. Odgovorne v družbah v državni lasti tako pozivajo k sodelovanju s KPK in transparentno razkrijejo tok javnega denarja.
KPK v aplikaciji Erar prikazuje podatke, ki so pridobljeni od drugih državnih organov. Ugotovljene nepravilnosti namreč v fazi predhodnih testiranj in grajenja aplikacije, ki je trajala dve leti, niso uspeli identificirati, je dejal Robert Šumi. Celoten proces pa je po njegovi oceni nehote pokazal na pomanjkljivosti oz. napake pri skrbnikih evidenc oz. v bazah podatkov drugih državnih organov, ki jih prejšnja različica Erarja ni prikazovala. Kar pa je pravzaprav stranski produkt Erarja, meni.
"Predvsem bi rad pomiril slovensko javnost, da zagotovo lahko govorimo, da je Erar vrhunski, kvaliteten in da služi svojemu namenu," je dejal.
Sledili bodo tudi tokovom denarja znotraj firm v državni lasti
Aplikacijo bodo v sodelovanju z drugimi državnimi organi neprestano optimizirali in jo nadgrajevali, da bo vsebovala še več podatkov, ki bodo kazali tudi vse tiste poti javnega denarja, ki jih še ne prikazujejo. To so denimo tokovi denarja znotraj firm v državni lasti oz. njihovih hčerinskih družb.
"Zagotovo se v naši deželi še vedno vsi ne zavzemajo za to, da bi bila transparentnost maksimalna," je dejal. V idealni državi bi vse, kar je povezano z javnim denarjem, moralo biti transparentno, državne institucije pa bi k temu morale stremeti, je prepričan.
Tudi država bi lahko kot lastnica podjetij preko vlade državnim organom sporočila, naj bodo maksimalno transparentni in naj KPK podajo vse podatke, je dejal Šumi. "Ni dvoma, da je javnost upravičena do tega, da se v celoti razkrivajo poti javnega denarja," je dodal.
Brez vzvodov ukrepanja
Pojasnil je tudi, da KPK nima vzvodov oz. prekrškovnih ali drugih sankcij, ki bi državne organe zavezali k posredovanju podatkov KPK. Šumi zato meni, da bi bilo treba to nasloviti ob morebitnem spreminjanju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Korak k temu vidijo v tem, da je bila ustanovljena medresorska delovna skupina med KPK in ministrstvom za pravosodje. "Ampak to je zgolj formalni korak, rezultat mora priti v parlamentu," je dodal Šumi.
"Zlasti pomembno bi bilo tudi, da odgovorne osebe v družbah v državni lasti same pristopijo h KPK in izrazijo željo po sodelovanju in po transparentnem razkrivanju denarnega toka. Tega do sedaj še ni bilo," pa je dejal namestnik predsednika KPK David Lapornik.
Ena od napak po objavi prenovljene aplikacije Erar je bila ta, da je pokazala, da naj bi podjetje Gen-I nakazalo 20 milijonov evrov fizični osebi, a se je izkazalo, da to ne drži, saj so ta sredstva nakazali KDD. Po opozorilu Gen-I so to potrdili tudi na Upravi RS za javna plačila, kjer so priznali, da je prišlo do napake.
Lapornik je danes ponovil, da je bila transakcija napačno označena kot transakcija fizični osebi. Napake se najpogosteje pojavljajo zaradi napak pri podatkih v namenu nakazila, je dodal. Pristojni organi zadevo še preiskujejo, po zaključku preiskave pa bodo javnost obvestili, do kakšnih zaključkov so prišli.
Pobude za ustavno presojo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede objav na aplikaciji Erar, ki jo je na ustavno sodišče vložilo podjetje Gen-I, pa na KPK ne razumejo kot pritiska. "Lahko si mislimo svoje," je dejal Šumi, a dodal, da so svoje stališče pojasnili tako ustavnemu sodišču kot DZ in vladi, ki sta KPK pritrdila. "Počakajmo na sodbo sodišča," je sklenil.
