SiolNET. Novice Slovenija
6,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Stranke in politiki, ki so preživeli prvih 25 let Slovenije

6,75

termometer

Politične stranke in politiki
Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V času slovenske pomladi konec 80. let prejšnjega stoletja, so nastale prve zveze, ki so se nato preoblikovale v politične stranke. Kar nekaj strank iz časa osamosvajanja pod drugim imenom najdemo še danes, prav tako politikov.

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je konflikt v Sloveniji začel poglabljati razdor med Slovenijo in Jugoslavijo. Vse več je bilo kritik na račun JLA, pojavile so se zahteve po demokratizaciji in samostojni državi, zgodila se je afera JBTZ. Vse to je pozneje vodilo v uvedbo večstrankarskega sistema v Sloveniji.

Franc Zagožen je tako v Mladini februarja 1988 objavil razmišljanje z naslovom: Bila je pšenica, zdaj raste plevel. V njem je napovedal ustanovitev Slovenske kmečke zveze (SKZ) in Zveze slovenske kmečke mladine. K sodelovanju v novo stranko je med drugim povabil kmeta Ivana Omana, ki je pozneje postal eden izmed simbolov slovenske osamosvojitve.

Ivan Oman je bil 12. maja leta 1988 izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. Njen predsednik je ostal do spomladi leta 1992. Oman velja za enega izmed očetov slovenske države. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Ivan Oman je bil 12. maja leta 1988 izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. Njen predsednik je ostal do spomladi leta 1992. Oman velja za enega izmed očetov slovenske države. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

SKZ je bila ustanovljena natanko pred 26 leti, 12. maja 1988 v Ljubljani. Tako je SKZ postala prva slovenska demokratična politična stranka v Sloveniji po drugi svetovni vojni.

Nove stranke združene v Demosu

SKZ je sledila ustanovitev Slovenske demokratične zveze (SDZ), Socialdemokratske zveze (SZDZ), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Slovenske obrtniške stranke, Zelenih Slovenije. Vse te stranke so se leta 1989 združile v koalicijo Demos. Na slovensko politično sceno takrat vstopijo Jože Pučnik, Ivan Oman, Hubert Požarnik, Leo Šešerko, Lojze Peterle, Rajko Pirnat, Janez Janša.

Socialisti, liberalci, demokrati …

Poleg novih strank, ki so se združile v koalicijo Demos, je v tistih letih nastala vrsta strank, ki so nastale iz organizacij prejšnjega sistema. Stranka demokratične prenove je izšla iz Zveze komunistov Slovenije, Liberalno-demokratska stranka iz Zveze socialistične mladine Slovenije, predhodnica Socialistične stranke Slovenije pa je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva.

Poleg omenjenih je v tistem času nastala vrsta gibanj, iniciativ in list, ki pa jim preboj v državno politiko ni uspel.

Volilni plakat predsedniškega kandidata Milana Kučana, ki je postal prvi predsednik samostojne Slovenije. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Volilni plakat predsedniškega kandidata Milana Kučana, ki je postal prvi predsednik samostojne Slovenije. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Katere stranke so preživele osamosvojitev?

Koalicija Demos je na prvih demokratičnih volitvah zmagala, izvedla osamosvojitev Slovenije, a nato leta 1992 zaradi notranjih razprtij razpadla. Stranke so šle svojo pot, mnoge so se preimenovale in uspešno nadaljevale svojo pot, druge končale v pozabi. Podobno se je zgodilo tudi s politiki. Katere politične stranke in politiki so preživeli prvih petindvajset let samostojnosti in še danes igrajo vidno vlogo na slovenski politični sceni?

Predsednik Socialdemokratske zveze Jože Pučnik je igral pomembno vlogo pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije. Bil je velik zagovornik dialoga med političnimi strankami. (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Predsednik Socialdemokratske zveze Jože Pučnik je igral pomembno vlogo pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije. Bil je velik zagovornik dialoga med političnimi strankami. (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

SDS - Slovenska demokratska stranka

Leta 1989 je bila ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije – SDZS. Njen prvi predsednik je bil France Tomšič, ki ga je še istega leta zamenjal Jože Pučnik. Na prvem kongresu stranke leta 1990 se je stranka preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije.

V tem času postanejo del koalicije Demosove vlade, ki jo leta 1992 tudi zrušijo. Podprejo padec Peterletove vlade in na mesto premierja se prebije Janez Drnovšek. Istega leta 1992 vodenje stranke prevzame Janez Janša. Po aferi Depala vas in odstavitvi Janeza Janše z mesta obrambnega ministra stranka izstopi iz Drnovškove vlade. Leta 1996 se preimenujejo v Socialdemokrati Slovenije – SDS in izstopijo iz Socialistične internacionale. Do leta 2004 delujejo v opoziciji, vmes se preimenujejo v Slovensko demokratsko stranko – SDS. Oktobra 2004 zmagajo na volitvah. Janša sestavi vlado skupaj z SLS, NSi in stranko DeSUS. Na državnozborskih volitvah leta 2008 kljub skoraj 30 odstotkom osvojenih glasov znova pristanejo v opoziciji.

Stranka SDS na predčasnih volitvah jeseni 2011 osvoji drugo mesto, a vseeno uspe sestaviti koalicijo z Državljansko listo, stranko DeSUS, SLS in NSi. Po dobrem letu je vladi pod vodstvom Janeza Janše izglasovana konstruktivna nezaupnica. Stranka na predčasnih volitvah 2014 znova pristane v opoziciji. Njen predsednik Janez Janša je že vse od osamosvojitve aktiven na slovenskem političnem parketu.

Borut Pahor v politiki deluje že več kot tri desetletja. Leta 2012 je bil izvoljen za četrtega predsednika samostojne Slovenije. V času vodenja stranke SD je bil predsednik vlade in predsednik parlamenta. (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Borut Pahor v politiki deluje že več kot tri desetletja. Leta 2012 je bil izvoljen za četrtega predsednika samostojne Slovenije. V času vodenja stranke SD je bil predsednik vlade in predsednik parlamenta. (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

SD - Socialni demokrati

Današnji stranka Socialnih demokratov ima svojega predhodnika v nekdanji Zvezi Komunistov Slovenije, pozneje Zvezi komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove. Na prvih volitvah doseže najvišji rezultat med političnimi strankami, a pristane v opoziciji. Leta 1992 vstopijo v Drnovškovo vlado in leta 1996 iz nje izstopijo

Stranka se je leta 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen prvi predsednik postane Janez Kocjančič.

Na kongresu leta 1997 stranko prevzame Borut Pahor. Leta 2000 skupaj z LDS, SLS+SKD in stranko DeSUS vstopijo v novo Drnovškovo vlado. Leta 2005 se na kongresu preimenujejo v Socialne demokrate. Stranka največji uspeh doseže leta 2008, ko zmaga na volitvah, njen predsednik Borut Pahor pa postane premier. Vlada razpade leta 2011, stranka pa se po predčasnih volitvah preseli v opozicijo. Na zadnjih volitvah stranka pod vodstvom Dejana Židana osvoji 6 poslanskih sedežev.

Nekdanji predsednik stranke Borut Pahor leta 2012 zmaga na predsedniških volitvah in tako postane 4. predsednik samostojne Slovenije.

Marjan Podobnik je SLS prevzel leta 1994, čez dve leti je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla najboljši izid v svoji zgodovini. Podprlo jo je nekaj manj kot 20 odstotkov volivcev. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Marjan Podobnik je SLS prevzel leta 1994, čez dve leti je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla najboljši izid v svoji zgodovini. Podprlo jo je nekaj manj kot 20 odstotkov volivcev. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

SLS - Slovenska ljudska stranka

Slovenska ljudska stranka je nastala leta 1988 kot Slovenska kmečka zveza (SKZ). Stranka se je leta 1992 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Vodenje stranke leta 1994 prevzame Marjan Podobnik in na volitvah leta 1996 doseže najboljši rezultat v svoji zgodovini, skoraj 20 odstotkov glasov.

Do prvega preloma v stranki pride leta 2000 ko se SLS in Slovenski krščanski demokrati (SKD) na kongresu v Ljubljani združijo v SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Sledi hud volilni poraz, dobro leto po združitvi pa se stranka znova preimenuje v SLS. Stranka se veliko bolje odreže na lokalnih volitvah, kjer leta 2006 dobi župane v kar 49 občinah. Njen volilni izkupiček pa je iz volitev v volitve slabši, na zadnjih parlamentarnih volitvah pa se stranki ne uspe prebiti v državni zbor, kar je bil za stranko hud udarec.

SLS je sodelovala v štirih vladah: 1996-2000, 2000-2004, 2004-2008 in 2011-2013.

Stranka DeSUS je že četrt stoletja stalnica v slovenski politiki. (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Stranka DeSUS je že četrt stoletja stalnica v slovenski politiki. (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Stalnica slovenskega političnega prostora že vse od osamosvojitve je upokojenska stranka. Njen nastanek sega v februar 1990, ko je iz jedra članov Društva upokojencev Maribor center nastala Zveza društev upokojencev Maribor. Leto pozneje stranka na kongresu dobi ime Demokratična stranka upokojencev Slovenije.

Prvi predsednik stranke je bil leta 1991 Ivo Sisinger, stranko pa od leta 2005 vodi Karl Erjavec. V tem času je stranka tudi dosegla največji politični uspeh. Stranka je bila vse od osamosvojitve pomemben člen tako desnosredinskih kot levosredinskih koalicij, njen predsednik Karl Erjavec pa je v zadnjem obdobju postal jeziček na tehtnici vsakokratne vlade.

Največji uspeh stranka doseže na parlamentarnih volitvah 2014, ko osvoji 10 poslanskih sedežev.

Zborovanje članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Stranka se je pozneje preimenovala v LDS. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Zborovanje članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Stranka se je pozneje preimenovala v LDS. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

LDS - Liberalna demokracija Slovenije

Omeniti je treba še LDS, nekoč najmočnejšo stranko, ki je na volitvah 2000 dosegla rekordnih 36 odstotkov glasov. Pod vodstvom njenega predsednika in premierja Janeza Drnovška je takratna vlada tlakovala pot v EU in zvezo Nato. Z odhodom Drnovška s čela stranke konec leta 2002 je začela stranka vztrajno toniti. Zapuščali so jo vidni člani in na predčasnih volitvah stranki, ki jo je takrat vodila Katarina Kresal, ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga.

Nabor strank na prvih demokratičnih volitvah je bil izredno širok. Mnogi so se šele na volišču odločili, komu bodo zaupali svoj glas. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Nabor strank na prvih demokratičnih volitvah je bil izredno širok. Mnogi so se šele na volišču odločili, komu bodo zaupali svoj glas. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Nestrpno pričakovanje volilnih rezultatov (Foto:Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Nestrpno pričakovanje volilnih rezultatov (Foto:Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

(Foto:Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) (Foto:Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Milan Kučan med oddajo glasu leta 1990 (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Milan Kučan med oddajo glasu leta 1990 (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zborovanje Demosa januarja 1990 v polnem Cankarjevem domu. Politična zborovanja danes le redko pritegnejo tako veliko množico ljudi, kot so jo pred petindvajsetimi leti. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Zborovanje Demosa januarja 1990 v polnem Cankarjevem domu. Politična zborovanja danes le redko pritegnejo tako veliko množico ljudi, kot so jo pred petindvajsetimi leti. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

(Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25. leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 19
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin