STA ostaja brez plačila, vlada čaka na Evropsko komisijo

Po ustavitvi financiranja izvajanja javne službe STA s strani vladnega urada za komuniciranje (Ukom) je DZ konec decembra potrdil sedmi protikoronski zakon, ki je posegel tudi v zakon o STA. Na predlog koalicijske SMC so v izogib različnim interpretacijam vanj vnesli določbo, po kateri se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona izplača vse zaostale obveznosti do STA za opravljanje javne službe in da se, ne glede na to, ali bo za leto 2021 sklenjena pogodba s STA, financira opravljanje javne službe STA na podlagi sprejetega poslovnega načrta.

Sedmi protikoronski zakon, s tem pa tudi omenjena določba, sta začela veljati zadnji dan lanskega leta. Tako se je sedemdnevni rok za poplačilo zaostalih terjatev STA do vlade iztekel, piše STA.

Vlada čaka na pozitivno mnenje Evropske komisije

S sedmim protikoronskim zakonom je financiranje STA postalo neposredna zakonska obveznost, je vlada zapisala na svoji spletni strani. "Iz pogodbenega razmerja, v katerem je Urad vlade za komuniciranje izpolnjevanje svojih obveznosti lahko pogojeval z izpolnjevanjem obveznosti STA, se je spremenilo v upravno razmerje, v katerem je njegova obveznost financiranja STA nepogojna in v višini, ki jo enostransko določi STA v svojem poslovnem načrtu," so zapisali.

Kot so še dodali, je sprememba financiranja odprla vprašanje, ali je slednje skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči. "Glede na navedeno bo zakonsko določen znesek STA nakazan takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje," so še dodali.

Poslanci SMC: Gre za zavlačevanje in izogibanje zakonskim obveznostim

V poslanski skupini SMC so prepričani, da pri spremembi financiranja STA s sedmim protikoronskim zakonom ne gre za nedovoljeno podeljevanje državne pomoči, ampak za plačilo zapadlih obveznosti, ki STA pripadajo in so bila s strani Ukoma nezakonito zadržana. Ocenjujejo, da gre za zavlačevanje in izogibanje izpolnjevanju zakonskih obveznosti, poroča STA.

Sluga: To je žalitev tudi za Zimbabve

Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je na družbenem omrežju Twitter zapisala, da plačilo zapadlih obveznosti za dokazano opravljeno javno službo ni in ne more biti državna pomoč. Kot je še zapisala, gre za zavlačevanje, izogibanje in kršenje zakonodaje. "To je žalitev tudi za #Zimbabve," je dodala.

Plačilo zapadlih obveznosti za dokazano opravljeno javno službo ni in ne more biti državna pomoč. Gre za zavlačevanje, izogibanje ter kršenje zakonodaje. To je žalitev tudi za #Zimbabve.

— Janja Sluga (@JanjaSl) January 8, 2021

Spomnimo se, da je premier Janez Janša konec decembra, ko je SMC k protikoronskemu zakonu vložila dopolnilo o STA, na Twitterju med drugim zapisal: "Ni kaj, vrhunci vladavine prava," in dodal ključnik Zimbabve.

V LMŠ menijo, da je nedopustno, da vlada, ki je v skladu z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji dolžna zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, ignorira tudi določbe PKP7. Vlado so pozvali, naj plača zapadle obveznosti in zagotovi financiranje za 2021, piše STA.

Koordinator Levice Luka Mesec pravi, da je država STA financirala vse od osamosvojitve, direktor Ukoma Uroš Urbanija pa bi zdaj šel po soglasje v Bruselj, češ da ga skrbi, da je to nedovoljena državna pomoč. "Stvar je precej preprosta: česar ta vlada nima pod kontrolo, je treba uničiti," je tvitnil.

Novice Janša o dopolnilu SMC: Ni kaj, vrhunci vladavine prava #Zimbabve

"Poraz pravne države"

Vodstvo, uredniški kolegij, svet delavcev in zastopstvo STA menijo, da gre za nespoštovanje zakona z namenom zavlačevanja in finančnega izčrpavanja STA. Prepričani so, da bi morala vlada ne glede na informacijo o iskanju mnenja Evropske komisije do njene odločitve zagotoviti nemoteno financiranje STA. "To namreč ne more biti razlog za prekinitev financiranja in neplačevanje opravljenega dela, saj zakon o STA še vedno velja in to obveznost nalaga vladi," so zapisali.

Opozarjajo tudi, da bo škoda enormna, "še posebej, če se izkaže, da Evropska komisija ne bo imela pripomb na izvajanje zakona". "Nikakor pa to ne more biti izgovor za neplačevanje agencijskih tržnih storitev za vladno administracijo, ki jih vlada prav tako ne plačuje," so zapisali.

STA je že 43. dan brez plačila za delo, ki ga opravlja kljub prekinjenemu financiranju, posledice takšnega ravnanja pa "so lahko ustavitev izvajanja javne službe STA in prenehanje delovanja nacionalne tiskovne agencije", pravijo. Ob tem opozarjajo, da bi to pomenilo izjemen izpad obveščanja javnosti o dogajanju v Sloveniji in po svetu, posledično pa velik udarec za podobo demokratične Slovenije, piše STA.

"Glede na dogajanje je na mestu razmislek o tem, kakšne so lahko politične ali družbene posledice dejstva, da vlada, ki je izvršna veja oblasti v državi, ne spoštuje zakonov in volje tudi poslancev strank, ki jo podpirajo," so še zapisali vodstvo, uredniški kolegij, svet delavcev, zastopstvo in sindikat novinarjev STA.

Pirc Musarjeva: Presoja Evropske komisije ni potrebna

Presoja Evropske komisije o spremembi financiranja STA s PKP7 po oceni odvetnice Nataše Pirc Musar ni potrebna, saj ne gre za državno pomoč, še manj pa za upravno razmerje. Upravno razmerje oz. postopek je zgolj izbira izvajalca javne službe, če ta ni določen že z zakonom. Ko je subjekt izbran, pa vse sodi med pogodbena razmerja, je pojasnila, piše STA.

Sindikat novinarjev pričakuje izpolnitev obveznosti

Sindikat novinarjev Slovenije pričakuje, da bo vlade izpolnita zakonske in pogodbene obveznosti do STA. Opozorili so, da vlada in urad vlade za komuniciranje ogrožata socialno varnost približno 100 zaposlenih in sodelavcev STA ter njihovih družin.

Zaposlenim in vodstvu STA pa se je sindikat v zapisu na družbenem omrežju Facebook zahvalil za vztrajnost in pokončno držo, "da kljubujejo finančnemu izsiljevanju in političnim pritiskom, ki bi prizadeli verodostojnost informiranja javnih in zasebnih medijev v celotnem medijskem prostoru", piše STA.

"Gre za vzorec, viden v sosednji Madžarski"

V Društvu novinarjev Slovenije pa so vnovič spomnili na svoja opozorila, da je ustanovitelj, torej država, v skladu z zakonom dolžan financirati STA za opravljanje javne službe, ki jo predpisuje zakon. Dodali so, da je to po zadnji spremembi zakona o STA, v katerega je posegel sedmi protikoronski zakon, še bolj jasno, kot je že bilo.

Obenem pa navajajo, da STA več kot jasno izpolnjuje svoje zakonske obveznosti. Odtegnitev financiranja STA tako ocenjujejo kot poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja. Gre za vzorec, že viden v sosednji Madžarski. Ustavitev financiranja STA v društvu razumejo tudi kot neposredni napad na kakovostno novinarstvo v Sloveniji, piše STA.

Foto: Getty Images

Ukom zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe

Kot je znano, je Ukom zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA za potrebe vladne administracije. K sklenitvi pogodbe za financiranje javne službe za letošnje leto ni pristopil.

Financiranje je ustavil po tistem, ko od STA ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica.

Služba vlade za zakonodajo je med drugim ugotovila, da bi ustavitev financiranja STA in posledična ustavitev javne službe STA pomenila nezakonito stanje, piše STA.

Novice Šef Ukoma: Financiranje STA ni mogoče, ker direktor Veselinovič skriva podatke