ŠOS protestira nad sprejetjem novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Ta po njihovem mnenju protiustavno odvzema že pridobljeno pravico do državne štipendije mladoletnim dijakom, ki jo že prejemajo, ter znižuje cenzus s 64 na 53 odstotkov neto povprečne plače.

Prepočasno uvajanje novega centraliziranega sistema Državni zbor je v četrtek sprejel novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s čimer se zamika uveljavitev zakona na 1. januar prihodnje leto. Razlog za zamik je po navedbah ministrstva za delo prepočasno uvajanje novega centraliziranega sistema.

Zavlačevanje roka uveljavitve novih in višjih državnih štipendij? V ŠOS navajajo, da so že lani ves čas opozarjali ministrstvo za delo, naj državnih štipendij ne vključuje v zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. "Tako se je zgodilo ravno to, na kar je ŠOS ves čas opozarjal, da se s premikanjem področja štipendiranja v druge zakone, zavlačuje rok uveljavitve novih in višjih državnih štipendij," so zapisali v sporočilu za javnost.

V študentski organizaciji spominjajo, da je vlada ves čas obljubljala višji cenzus, ki se sedaj s spremembo zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev znižuje iz 64 odstotka na 53 odstotka neto povprečne plače na osebo. "S tem je vlada prekršila tudi vse svoje dogovore in tako tudi javnosti pokazala vrednost svojih obljub," ocenjujejo v študentski organizaciji.

Svetlik: Finančna sredstva za štipendije omejena Minister za delo Ivan Svetlik je v četrtek pojasnil, da je novela zakona tudi posledica nepotrditve zakona o malem delu, saj so finančna sredstva za štipendije omejena. Ministrove navedbe v ŠOS označujejo kot zavajanja.

Ob tem poudarjajo, da se že zdaj, kot bi se tudi v primeru zakona o malem delu, iz koncesijske dajatve namenjajo sredstva zgolj za tiste štipendije, ki jih podeljuje in sofinancira javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje in to so ravno kadrovske štipendije, pri katerih že sedaj ostajajo nepodeljena sredstva.

Razloga, da je prišlo do pomakanja sredstev, ni moč iskati v padlem zakonu o malem delu, ampak v neuspešnem delu ministrstva za delo, trdijo v ŠOS. Navajajo namreč, da tudi če bi se vsa sredstva in koncesije iz malega dela namenila tudi za državne štipendije, bi to pomenilo zgolj sedem milijonov sredstev, medtem ko bi država še vedno morala dodatno zagotoviti 30 milijonov sredstev.

Odvzem že pridobljene pravice do državne štipendije? Poleg tega je ŠOS zgrožen nad dejstvom, da se bo v omenjeni zakon vstavil člen, ki bo 16.000 dijakov protiustavno odvzel že pridobljeno pravico do državne štipendije s tem, da jo premakne v status mirovanja.

Zato se v ŠOS se sprašujejo, "ali so bili vsi dogovori oz. obljube na področju štipendiranja ves čas res samo slepilo, da bi se sprejel zakon o malem delu".