Sonce ni samo na morju in v gorah

Ob letošnjem dnevu zaščite pred soncem so v Združenju slovenskih dermatovenerologov objavili glavne izsledke raziskave, ki so jo opravili v vseh dermatoloških ambulantah in nekaterih lekarnah po vsej Sloveniji. Na podlagi odgovorov več kot 600 ljudi so se prepričali, da je zavest o škodljivih posledicah sonca v Sloveniji še vedno prenizka, čeprav so manjši premiki vendarle vidni.

Zaščitna sredstva so šele tretji steber zaščite

Ljudje se ne zavedajo, da so soncu izpostavljeni tudi med vsakodnevnimi opravili, kot so delo na vrtu, na kmetiji ali vsakodnevne športne dejavnosti, ne le na morju ali v gorah, kjer se sicer pogosteje odločajo za primerno zaščito, opozarja predsednica združenja Tanja Planinšek Ručigaj, zdravnica specialistka dermatovenerologije. Spomnila je, da zaščita pred soncem ni enakovredna uporabi zaščitnih sredstev, saj je prvi steber zaščite izogibanje soncu, zlasti med 11. in 16. uro, kadar je to najmočnejše, drugi steber je uporaba primernih oblačil in pokrival, šele tretji steber zaščite pa so sredstva, ki jih je treba pravilno izbrati in uporabiti: "Ljudje prepogosto uporabljajo prenizek zaščitni faktor, naših nasvetov ne upoštevajo." Dermatološko priporočilo je namreč vsaj faktor 30, medtem ko je po njenih ugotovitvah največkrat uporabljen faktor okoli 10.

Raziskava je pokazala, da se pri vsakodnevnih opravilih na prostem s kremo za zaščito pred soncem zaščiti okoli 40 odstotkov Slovencev in Slovenk, ta odstotek med bivanjem v gorah in na smučanju malenkostno preseže polovico, na morju pa dosega 89 odstotkov. Prva številka je za dermatologe skrb zbujajoča, opozarja Planinšek Ručigajeva, predvsem zato, ker jo spremljajo še nekateri skrb zbujajoči vzorci porabe, ki dokazujejo, da ljudje spregledajo pomen prvega in drugega stebra zaščite pred soncem. Raziskava je namreč med drugim pokazala tudi to, da skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se na dopustu sonči in kopa tudi v tistem delu dneva, ko je sonce najmočnejše.

Dermatologi bi solarije prepovedali

Modne smernice, ki dajejo prednost porjaveli koži pred naravno, dermatologe še posebej skrbijo, zlasti kadar se zaradi tega ljudje odločajo za (čezmerno) obiskovanje solarijev. "Mnenje stroke je že več kot 10 let, da bi bilo solarije treba prepovedati. O tem smo že takrat obvestili ministrstvo, a se takrat niso odzvali. Pozneje so, ko so v Nemčiji in nekaterih skandinavskih državah mladoletnikom prepovedali uporabo solarijev, izdali priporočilo, naj jih mladi do 18. leta ne uporabljajo. V nekaterih državah Južne Amerike so solariji že prepovedani."

"Učinki bodo vidni komaj čez 5 ali 10 let"

Ali se v Sloveniji zavest javnosti o škodljivih posledic sončenja že izboljšuje, smo vprašali. "Če gledamo današnje obremenitve s kožnim rakom, vidimo, da so to posledice naših navad izpred 10 do 15 let. Mislim, da bomo učinke tega, o čemer govorimo danes, upam, da bodo pozitivni, ocenjevali šele čez pet ali 10 let. Upam tudi, da bomo raziskavo lahko ponovili čez nekaj let, in da bomo takrat tudi tako lahko ugotovili, ali so naša prizadevanja za ozaveščanje o škodljivih vplivih sončenja in UV-sevanja učinkovala," je sklenila predsednica združenja slovenskih dermatovenerelogov.