Sobota, 15. 5. 2021, 7.00
10 mesecev, 2 tedna
Teden za prihodnost planeta
Sodobna mestna praksa zaživela tudi na Ptuju
Mesto potrebuje stik z naravo, zato že od nekdaj nepozidane in zelene površine, zapuščena zemljišča, parke in na kmetijske površine uporabljamo tudi za ljubiteljsko pridelovanje vrtnin. A ker nimamo vsi sreče, da bi imeli svoj vrt ali dovolj veliko teraso za nekaj cvetličnih lončkov, lahko v skoraj vseh slovenskih mestih vrt tudi najamemo. Na Ptuju že dobro leto poteka projekt skupnostnega vrtičkanja, ki bo služil tudi kot študijski primer za druga mesta.
Vrtičkanje v urbanih predelih je dober način sproščanja, druženja in iskanja stika z naravo, ki ga vsi potrebujemo za normalno premagovanje vsakodnevnih izzivov. Prednosti lastnega vrta ali souporabe skupnostnega vrta je še veliko več, saj nam vrt omogoča pridelovanje zelenjave, zelišč in sadja, da smo manj odvisni od zaloge v supermarketih. Lokalno pridelana domača hrana je tako ali tako najboljša za naše zdravje in manj obremenjuje okolje, saj ni dolgih transportov, skladiščenja in predelave.
Skupnostni urbani vrtovi so pravi hit, saj je to prostor, ki omogoča pridelovanje vrtnin za potrebe občanov in tudi za neke vrste rekreacijo v stiku z naravo. Zadnje ima večjo veljavo kot oskrba s hrano, saj nam ponuja priložnost za umik v naravo in delo na prostem, kar je za splošno dobro počutje zelo pomembno.
Si zaveznik planeta? SODELUJ V NAGRADNEM KVIZU!
Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE Care4Climate na Ptuju že dobro leto izvajajo program podpore občine pri izvajanju trajnostnih skupnostnih projektov. V tem času je občina uredila urbano vrtičkarsko območje na lokaciji med Mlinsko cesto in Potjo v toplice, poleg enote Vrtca Ptuj Zvonček. Ptuj je tako postal še prijetnejši tako za lokalne prebivalce kot za obiskovalce.
Gre za 6.121 kvadratnih metrov veliko občinsko parcelo, kjer so uredili vrtove velikosti 50 kvadratnih metrov (deset krat pet metrov) in 25 kvadratnih metrov (pet krat pet metrov), ki jih po simbolni ceni v najem ponujajo uporabnikom.
Ker ponuja urbano vrtnarjenje lepe priložnosti za skupnostne projekte, so bili v proces urejanja vključeni različni lokalni deležniki, vključno s civilnodružbenimi organizacijami.
Poleg pridelovanja vrtnin na skupnostnih vrtovih je zelo pomemben vidik tudi skupnost, ki živi ob teh vrtičkih, si izmenjuje sadike, znanje in se druži. Grafika: Lara Kastelic
Boljša kakovost življenja v mestu
Na ravni lokalne skupnosti gre za večjo urejenost okolja in bolj vzdrževane zelene površine, za promocijo samooskrbe in ekološko pridelane hrane ter tudi za zgled skupnostnega urejanja prostora od spodaj navzgor v okviru vzdržnega razvoja mesta. Vse to prispeva k dvigu kakovosti življenja v mestu in k večanju blaginje prebivalstva. Urbano vrtičkanje je tudi v času epidemije varna, zdrava, koristna in prijetna prostočasna dejavnost.
Kaj pa v svoji občini in pri sebi doma naredite za bolj zeleni planet?
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo "krotiti" podnebne spremembe.
V Bohinju, na Jesenicah, v Budanjah, Škofji Loki in drugod dokazujejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo mogoče in praktično izvedljive.
Naj tudi vaša občina postane zaveznik planeta.
PREVERI ŠE VEČ DOBRIH ZGODB.
Ali si zaveznik planeta?
Vsak peti Slovenec meni, da so podnebne spremembe najresnejša težava, s katero se sooča svet, kaže v lanskem letu opravljena raziskava Evropske komisije.
V projektu LIFE IP Care4Climate so prepričani, da je skrajni čas, da od besed preidemo k dejanjem.
Poznaš vzroke sprememb in ukrepe za blažitev njihov posledic bolje od svojih prijateljev?
Preveri svoje znanje in sodeluj v nagradnem žrebanju. Podarili bomo:
- nahrbtnik in
- tri majice.
Reši podnebni kviz!
Imamo Samo 1 planet: Prehod Slovenije v nizkoogljično družbo
Navdihujoča spletna stran Samo 1 planet, kjer uporabniki lahko poiščejo številne ideje in zanimivosti s področja varovanja okolja in prehoda v nizkoogljično družbo, je nastala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.