Sodnica po odločanju glede posojil v švicarskih frankih zdaj sama toži eno od bank

Iz javno dostopnih gradiv je po pisanju Necenzurirano razvidno, da je višja sodnica Katarina Marolt Kuret od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v švicarski valuti. Od tega je bila v petih zadevah poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa tudi predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal.

V vseh devetih primerih je sodni senat višjega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, torej v škodo bank. V nekaterih primerih je tudi spremenil sodbo prvostopenjskega sodišča in pogodbe v frankih, zaradi katerih so posojilojemalci tožili banke, označil za nične.

Tudi sama ima že vrsto let najeto posojilo v švicarski valuti 

Pri tem se sodnica po navedbah portala iz teh zadev ni izločala, čeprav ima tudi sama že vrsto let najeto posojilo v švicarski valuti, zavarovano s hipoteko na svoji nepremičnini. Skupaj z možem je pri banki UniCredit Banka Slovenija najela 20-letno posojilo v višini nekaj več kot 163 tisoč frankov. To je takrat pomenilo okoli sto tisoč evrov, zaradi odločitve švicarske centralne banke, ki od sredine januarja 2015 ni več umetno vzdrževala tečaja franka, pa se je tudi to posojilo, kot številna druga posojila v frankih, močno podražilo.

Po neuradnih informacijah Necenzurirano, ki jih je portalu potrdilo več virov, je sodnica pred časom vložila tudi tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako sodilo tudi na podlagi prakse, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču kot drugostopenjskem sodnem organu.

Sodišče priznalo navzkrižje interesov

Sodnica portalu za zdaj ni odgovorila na vprašanja. Po poročanju Radia Slovenija je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan jasen, da sodnica, ki je sama imela posojilo v švicarskih frankih, nikakor ne bi smela odločati o tožbah posojilojemalcev proti bankam in bi brez dvoma morala biti izločena. V zagovor sodišču, ki sodnice ni izločilo iz odločanja, pa je pojasnil, da tega, da je tudi sama imela posojilo v švicarskih frankih, niso mogli vedeti, saj jih o tem ni obvestila.

"Sodnik je tisti, ki mora presoditi, ali na njegovi strani obstajajo okoliščine, ki bi lahko kazale na morebitno pristranskost oz. je dovolj tudi videz pristranskosti pri splošni javnosti ali pri strankah. V takšnem primeru je absolutno iniciativa pri njem oz. on je tisti, ki mora podati predlog, ali pa seveda stranke, če za takšne okoliščine izvedo," je dejal Panjan.

Radio Slovenija ob tem še navaja, da je sodnica prvi predlog za izločitev podala novembra lani, pa še to ne, kot pojasnjujejo na sodišču, ker je sama vložila istovrstno tožbo v Celju, ampak, kot je navedla, zaradi spremenjene sodne prakse, ki je bila pred tem v korist bank in ne potrošnikov. Izločena je bila potem v devetih primerih.

Predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi, ki primera sicer ne pozna, opozarja na zlato pravilo, da se nikoli ne smeta mešati javni in pa zasebni interes, še povzema radio.

Na Sodnem svetu z omenjeno zadevo še niso seznanjeni, bodo pa članek portala Necenzurirano obravnavali na seji 6. marca in po potrebi sprejeli določeno stališče oziroma se bodo odločili glede morebitnega nadaljnjega ukrepanja, so navedli za STA.

SSD obravnava vprašanja le na zahtevo članov

V Slovenskem sodniškem društvu (SSD) ravnanja sodnice za zdaj ne morejo komentirati, obžalujejo pa vsako ravnanje, ki meče slabo luč na poklicno etiko sodnikov in sodnic. Ob tem pojasnjujejo, da v okviru sodniškega društva sicer deluje svet za sodniško etiko, ki svetuje članom glede vprašanj sodniške etike in sprejema stališča o spoštovanju kodeksa sodniške etike. Glede na pravila društva to stori le na zahtevo člana društva, poudarjajo.

"Če se bo na svet za sodniško etiko Slovenskega sodniškega društva obrnil kdo izmed kolegov sodnikov v zvezi s to zadevo, jo bo svet seveda obravnaval in bomo javnost ter sodnike s tem seznanili," je sporočila predsednica društva Vesna Bergant Rakočević.

Za disciplinsko ukrepanje zoper sodnike je pristojen Sodni svet, postopkovni vzvodi v posameznih konkretnih postopkih pa so v skladu s procesnimi pravili stvar predsednika sodišča, je dodala.

OTP mora profesorju Bratini vrniti 54 tisoč evrov 

Pretekli četrtek je Necenzurirano pisal o še eni zgodbi, povezani s posojili v frankih. Portal je tako razkril, da mora OTP banka, ki je nastala po združitvi Nove KBM in SKB banke pod okriljem madžarske OTP, Borutu Bratini, profesorju gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, specializiranemu za področje bančništva in financ, vrniti 54 tisoč evrov, ker pred najetjem posojila v frankih ni vedel, kakšna so tveganja.

Pri tem na portalu problematizirajo dejstvo, da so sodišča v več primerih ugodila tudi posameznikom, ki še zdaleč ne veljajo za običajne potrošnike brez osnovnega vedenja o bančništvu in kreditnih tveganjih. Pri Bratini pa so poudarili še, da je bil leta 2008, ko je najel posojilo, tesno vpet v delovanje in dogajanje okrog takratne Nove KBM in da mu je šla banka takrat zaradi njegovega statusa in položaja ter na podlagi pogajanj pri odobritvi posojila tudi nekoliko na roko.

Ne Bratina ne OTP banka portalu za zdaj nista odgovorila na vprašanja v povezavi z zgodbo.