Sodišča od slovenskih medijev zahtevajo cenzuro

"Ne moremo razumeti, kako je zaščita imena pravnomočno obtoženega za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen osmih let zapora, po mnenju sodišča prevladala nad interesom javnosti, da je seznanjena s tem, kdo je potencialni kršitelj zakona in obtoženi domnevni onesnaževalec okolja," so v DNS zapisali v odzivu. 

Gre za sojenje za kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja, konkretno pa za ogrožanje zaščitenega območja Natura 2000, za kar je zagrožena do osemletna zaporna kazen. Obdolženi Marjan Bernard naj bi z nasipavanjem materiala poslabšal stanje zaščitenega območja na Koritnem, zato mu je sodišče pozneje tudi izreklo pogojno obsodbo enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna.

Bernard je na sodišče podal predlog za izdajo začasne odredbe umika njegovih osebnih podatkov, saj trdi, da mu je bilo z medijsko navedbo imena in priimka poseženo v ustavno varovano osebnostno pravico, pri čemer naj bi bila navedba njegovih osebnih podatkov, na podlagi katerih ga je bilo mogoče prepoznati, nepotrebna z vidika objektivnega obveščanja javnosti.

Sodišče je njegovemu predlogu pritrdilo, okrajna sodišča v Ljubljani, Kopru in Kranju pa so z začasnimi odredbami več medijem naložila, da iz novic s sojenja v primeru okoljskega kriminala umaknejo ime obtoženega. Začasne odredbe o umiku imena obdolženega so tako po naših informacijah prejeli najmanj Slovenska tiskovna agencija (STA), Gorenjski glas in portal Regional Obala.

Na prvi stopnji že obsojeni kršitelj zakona je proti medijem, ki so objavili njegovo ime, vložil tudi odškodninske tožbe.

DNS: Test javnega interesa kaže absolutno upravičenost objave imena

Na odločitev sodišča so se odzvali v Društvu novinarjev Slovenije, kjer ocenjujejo, da gre za začasne odredbe, ki pomembno in neupravičeno posegajo v pravico do obveščenosti.

Ob tem poudarjajo, da kodeks novinarjev sicer napotuje novinarje k previdnosti pri poročanju o občutljivih kaznivih dejanjih, spolnih deliktih in družinskih tragedijah, kjer bi z razkritjem obtoženega lahko razkrili in s tem škodili tudi žrtvam, okoljski kriminal pa da je nekaj povsem drugega. Poročanje o sojenju, ko je zoper obtoženega že vložena pravnomočna obtožnica, pa je po njihovi oceni absolutno v javnem interesu.

Ob tem v društvu novinarjev dodajajo, da novinarji lahko pri presoji o objavi imena opravijo test javnega interesa, ki pa v tem primeru pokaže absolutno upravičenost objave imena obdolženega. "Tak test javnega interesa bi morala opraviti tudi sodišča prve stopnje, ki bi v tem primeru morala upoštevati tudi sodno prakso vrhovnega sodišča, ki kot pomembno okoliščino, zaradi katere je dopustno poročati tudi z objavo imena in priimka obtoženega oziroma obsojenega, izpostavlja prav težo očitanega kaznivega dejanja in njegov pomen za družbo," poudarjajo v DNS.

"Poseg v pravico javnosti do obveščenosti je neupravičen"

Po njihovem mnenju je takšen poseg v pravico javnosti do obveščenosti v imenu varovanja zasebnosti nesorazmeren in neupravičen. "Upamo, da bodo to prepoznala tudi višja sodišča in preprečila, da napačno tehtanje sodišč prve stopnje postane sodna praksa," so še zapisali v odzivu. 

Tudi odškodninske tožbe, ki jih je obtoženi vložil proti medijem, ki so objavili njegovo ime, so po mnenju društva novinarjev neutemeljene. "Lahko jih uvrščamo v tako imenovane strateške tožbe, katerih namen je utišanje novinarjev in medijev, da bi poročali o zadevah v javnem interesu," so še zapisali v društvu novinarjev.