SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

So si brezposelni zaman plačevali pokojnino?

10

termometer

Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič
Foto: Bor Slana

Več tisoč ljudi, ki so sami vplačevali v pokojninsko blagajno, že več kot dve leti zaman čaka na ustavne sodnike, da jim povedo, ali bodo prejemali nižjo pokojnino od obljubljene.

Ključni poudarki

Zadnja pokojninska reforma je uvedla pravilo, da imajo brezposelni, ki so sami vplačevali v pokojninsko blagajno, pravico le do predčasne pokojnine, ki pa je precej nižja od starostne.

Brezposelnim so na zavodu za zaposlovanje svetovali, naj si sami doplačujejo pokojninsko dobo. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju teh prostovoljnih vplačil v pokojninsko blagajno ne priznava več za pokojninsko dobo.

Na ustavnem sodišču čaka na obravnavo več zadev, ki bi lahko pomembno vplivale na javne finance.

Danes dopoldne bo predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič predstavljal poročilo o delu sodišča v preteklem letu.  

Med nekaj sto nerešenimi zadevami je zahteva za oceno ustavnosti določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki prostovoljnih vplačil v pokojninsko blagajno ne priznava več za pokojninsko dobo. Zaradi tega se več tisoč ljudi, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo skoraj 25 tisoč, že dalj časa sprašuje, ali bodo obsojeni na čakanje na pokoj in precej nižjo pokojnino od pričakovane.

Brezposelni so v ZPIZ sami plačevali za manjkajoče ure

Po letu 2008 so mnogi zaradi stečajev podjetij in drugih posledic gospodarske krize izgubili službo in pristali na zavodu za zaposlovanje. Tam so zaman iskali primerno zaposlitev in za čas, ko so izgubili pravico do nadomestila, jim je bilo svetovano, naj si sami doplačujejo pokojninsko dobo. S tem bi ohranili obseg pravic, da se bodo pozneje lahko starostno upokojili.

Enako so naredili tisti, ki so dobili zaposlitev, vendar za krajši delovni čas od polnega, torej štiriurni delovnik. Takšnih primerov je največ v dejavnosti trgovine, recimo pri zaposlenih v nemških verigah diskontnih trgovin Lidl in Hofer. Med njimi je bilo tudi veliko trgovskih potnikov, zaposlenih v kulturi, novinarstvu in drugod.

Po letu 2008 so mnogi zaradi stečajev podjetij in drugih posledic gospodarske krize izgubili službo. Svetovali so jim, naj si sami doplačujejo pokojninsko dobo. Po letu 2008 so mnogi zaradi stečajev podjetij in drugih posledic gospodarske krize izgubili službo. Svetovali so jim, naj si sami doplačujejo pokojninsko dobo. Foto: Bor Slana

Ko je bil v veljavi prejšnji pokojninski zakon, torej do konca leta 2012, je bilo namreč prostovoljno plačevanje v obvezno pokojninsko zavarovanje izenačeno z redno zaposlitvijo. Oseba, ki je brezposelna ali zaposlena za polovični delovni čas, je tako za manjkajoče ure sama plačevala odmerjene socialne prispevke in s tem tako kot drugi nabirala pokojninsko dobo.

Pokojninska reforma je bila sicer sprejeta decembra 2012, ko je bil minister za delo Andrej Vizjak, strokovno skupino za njeno pripravo pa je vodil Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela.

Nič več starostna, ampak nižja predčasna pokojnina

Ureditev, ki je reševala vprašanje trajno brezposelnih ljudi, se je s pokojninsko reformo korenito spremenila. ZPIZ-2 je namreč uvedel nove kategorije pokojninske dobe, in sicer eno “z dokupom” in drugo “brez dokupa”, kar vpliva na to, ali je oseba upravičena do starostne ali do predčasne upokojitve. Med njima je zelo velika razlika: predčasna upokojitev ima ostrejše upokojitvene pogoje kot starostna pa tudi precej nižja je.

Če se je ljudem, ki so prostovoljno vstopali v obvezno pokojninsko zavarovanje, prej pokojninska doba štela kot “brez dokupa” in bi bili upravičeni do starostne pokojnine, jo je nova zakonodaja prekvalificirala v dobo z dokupom. Po novem so torej upravičeni le do predčasne pokojnine, ki je tudi 20 odstotkov nižja od starostne.

Toda ti popravki zakonodaje ne veljajo zgolj za tiste, ki so prostovoljno vplačevali v pokojninsko blagajno po začetku leta 2013, torej po novi ureditvi, ampak tudi za tiste, ki so manjkajoče ure doplačevali pred tem. Nekateri naj bi sami nakazovali tudi po 60 do 70 evrov mesečno, torej blizu tisoč evrov na leto.

Zdaj jim to ne pomaga kaj dosti, saj doplačil ne upoštevajo oziroma se lahko zdaj kvečjemu predčasno upokojijo ali pa delajo dlje. Možnost starostne upokojitve se jim je namreč odmaknila tudi za več let.

Če ustavni sodniki ne bodo odločili v našo korist, bomo šli na evroposko sodišče, pravi Ladislav Rožič. Če ustavni sodniki ne bodo odločili v našo korist, bomo šli na evroposko sodišče, pravi Ladislav Rožič. Foto: Ana Kovač

Naj delavci sprejmejo mizerne pokojnine ali pa delajo do smrti?

"S tem so ti ljudje postavljeni v zelo neugoden položaj, saj pred 1. januarjem 2013 niso mogli vedeti, kakšne bodo zanje pravne posledice in se niso mogli pravilno odločati, zato smo prepričani, da je poseg v pravice za nazaj neustaven," je problematiko komentiral Ladislav Rožič, generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS).

Ker so prejeli na stotine pritožb, so se v sindikatih ZSSS in SDTS odločili, da od ustavnega sodišča pridobijo oceno ustavnosti domnevno spornih določb pokojninske zakonodaje. Zahtevo so na ustavno sodišče vložili že oktobra 2013, vendar do danes o njej še ni bilo odločeno. Ne glede na to, da naj bi imeli že od junija 2014 v rokah vsa dopolnila in pojasnila v zvezi z zadevo.

"Delavci nas ogorčeno pozivajo in terjajo od nas rešitev, saj ne vedo, ali naj se predčasno upokojijo in umirajo z mizernimi pokojninami na obroke ali pa naj delajo do smrti. Po prepričanju medicinske stroke so ti delavci v stalnem stresu," je neposreden Rožič.

Ustavno sodišče že dve leti melje in ne odloči

"Z navedeno problematiko smo seznanjeni," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Anja Kopač Mrak. Dodali so, da je pred ustavnim sodiščem predlagana presoja ustavnosti tudi za druge člene pokojninskega zakona, ki opredeljuje različne načine pridobitve pokojninske dobe.

"Zato menimo, da je pred kakršnim koli spreminjanjem zakonodaje smiselno počakati na odločitev pristojnega organa," so še povedali na ministrstvu, ki je pripravilo pokojninsko reformo.

O usodi več tisoč ljudi in pogojih njihove upokojitve bo torej odločilo ustavno sodišče. Tam so nam potrdili, da je zadeva po več kot dveh letih še vedno v obravnavi. "Ustavno sodišče jo je že večkrat obravnavalo, vendar končne odločitve še ni sprejelo," je bil s pojasnili skop generalni sekretar Sebastian Nerad.

Vlada Mira Cerarja se sklicuje na bistvene spremembe ekonomskega in socialnega položaja v državi. Vlada Mira Cerarja se sklicuje na bistvene spremembe ekonomskega in socialnega položaja v državi. Foto: Matej Leskovšek

Agonija se bo tako le še nadaljevala. Tako ministrstvo kot tudi vlada Mira Cerarja in državni zbor se ne strinjajo z argumenti, s katerimi so se sindikati obrnili na ustavno sodišče.

Ob tem ne gre spregledati, da je na ustavnem sodišču že dalj časa v obravnavi več zadev, ki bi lahko pomembno vplivale na javne finance, tudi zahteve za oceno ustavnosti drugih določb nove pokojninske zakonodaje. Nekatere so bile zahtevane že v letu 2014 in tako kot omenjena v letu 2013.

Vlada in državni zbor nasprotnega mnenja

Njihova glavna skrb je verjetno končni račun, ki bi ga zaradi drugačne interpretacije zakona morala plačati pokojninska blagajna oziroma državni proračun. Koliko več denarja bi šlo za pokojnine, če bi ugodili zahtevam dozdajšnjih in bodočih upokojencem, zaradi pomanjkanja podatkov ni moč ugotoviti. Po grobih ocenah pa bi lahko šlo za nekaj milijonov evrov.

Mnenja vlade o tej zadevi včeraj nismo uspeli pridobiti. Po dostopnih podatkih je imela na zahtevo več pripomb. Pri pojasnjevanju odločitve, da odslovijo tiste, ki so sami plačevali obvezno pokojninsko zavarovanje, so se med drugim sklicevali na bistvene spremembe ekonomskega in socialnega položaja v državi.

Ti naj bi opravičevali popravke pogojev za pridobitev in pri odmeri pokojnine. To je sicer mogoče, vendar le, če bi priznanje pravic več tisoč ljudem povzročilo hudo težavo za javne finance. Vlada naj bi opozarjala tudi na nepravilnosti, ki da jih je uzakonil prejšnji zakon, čeprav so se ljudje povsem upravičeno ravnali v skladu z njim.

Rožič: Šli bomo na evropsko sodišče

Kar je ključno, po mnenju državnega zbora pri tem ni bila kršena ustavna pravica, ki prepoveduje retroaktivno veljavnost zakonov. Pokojninska doba naj namreč ne bi bila že pridobljena pravica, temveč pričakovana pravica in o njej se naj bi odločilo po predpisu, ki bo veljal v času njenega uveljavljanja.

Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti predlagajo ustavnemu sodišču, da čim prej odloči. "Ni važno, kako bodo odločili, naj bo to pozitivno ali negativno. Če bo negativno, bomo šli na evropsko sodišče, naj le končno odločijo," je povedal Rožič.

Komentarji

14

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • PolentaPolitik / 30.03.2016. ob 09:20 +6 0

    Država bi morala podpirati in spodbujati zaposlovanje za krajši delovni čas, da bo lahko več ljudi zaposlenih. Pa tudi dalj časa bodo lahko delali, ker marsikdo, ki je star blizu 60 let ni več dovolj zdrav, da bi delal 40 ur na teden. Dobro, lahko je politik ali nekje v JS v pripravljenosti 24 ur na da. To bi se dalo. Zato je ukrep, da zaposlenim za skrajšan delovni čas kljub doplačilu manjkajoče pokojninske dobe pripada nižja pokojnina povsem zgrešen.

    +6 0
  • MariLu / 30.03.2016. ob 10:29 +4 0

    .....a ta naša država zna še kaj drugega kot svoje državljane prenašati okoli?????

    +4 0
  • frajgajst / 30.03.2016. ob 08:12 +4 0

    ja hudika....potem pa naj država vrne ves denar, ki so ga ti ljudje vplačali in to z obrestmi vred...!! to ali pa naj se drži tega kar je takratni zakon obljubljal...vse ostalo je navadna zmanipulirana kraja...!!!

    +4 0
delitve: 72
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin