Poklukar: Nobenih dokazov ni o povezavi med smrtjo Slovenke in cepljenjem #video

''Iskreno sožalje svojcem umrle v Bruslju,'' je ob robu današnjega delovnega sestanka v Mariboru izjavil minister za zdravje Janez Poklukar. 

"Potrebno je sprožiti postopke in to potrditi oziroma ovreči. Na podlagi tega je Nacionalni inštitut za javno zdravje že izvedel prijavo ministrstvu za zdravje, ki bo oblikovalo komisijo, ki bo pregledala vso dokumentacijo," je povedal minister Poklukar. Ker so slovensko državljanko zdravili v Bruslju, čakajo še na dokumentacijo iz tujine, zato ni mogoče reči, kdaj bodo znani rezultati preiskave zadeve, je še izpostavil minister.

"Na vseh možnih področjih sodelujemo z mednarodnimi inštitucijami, da pridemo zadevi do dna. Ta trenutek pa je neprimerno, da bi javno ugibal o razlogih za tragičen dogodek, zato pozivam vse k sočutju in sožalju družini," je še dejal Poklukar med obiskom v Mariboru.

V Bruslju cepili 168 diplomatov in njihovih družinskih članov

Žena slovenskega diplomata v Bruslju, ki je bila v tujini nedavno cepljena s cepivom Janssen proizvajalca Johnson & Johnson, za cepljenje s katerim je za zaščito proti covid-19 dovolj le en odmerek, je nekaj dni po cepljenju dobila glavobol, imela je tudi otečeno nogo, zaradi česar je obiskala zdravnika, je poročala TV Slovenija. Ta je ugotovil, da ima globoko vensko trombozo. Po zdravljenju je nato ponoči utrpela možgansko kap in po nekaj dneh v kritičnem stanju v bolnišnici umrla.

V Bruslju se je sicer cepilo 168 diplomatov in njihovih družinskih članov, so za STA pojasnili na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU. Cepili so jih 7. maja s cepivom Johnson & Johnson.

Beović: Rezultati čez nekaj tednov

Infektologinja in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović je v izjavi poudarila, da je potrebno najprej opraviti podrobno analizo. Podrobnosti primera iz Bruslja ne pozna, dejala pa je, da bi lahko zaradi pridobivanja dokumentacije postopek trajal nekaj tednov.

"Pričakujem, da so zdravniki, ki so obravnavali bolnico, naredili nekatere preiskave, iz katerih je možno sklepati, ali gre za povezavo," je dejala. Obstajajo namreč posamezni parametri, na podlagi katerih se da "vsaj s precejšno verjetnostjo sklepati", ali gre za ta neželeni učinek po cepljenju.

Za takšne primere ustaljeni protokoli

S prijavo resnega neželenega učinka po cepljenju proti covid-19 osebe v Bruslju s cepivom Janssen je poleg NIJZ in Ministrstva za zdravje seznanjena tudi Javna agencija za medicinske pripomočke.

"Obravnavan bo po ustaljenem postopku oziroma protokolu, tako kot je obravnavan vsak primer resnega neželenega učinka po cepljenju proti covid-19," so nam odgovorili z NIJZ.

Novice Po cepljenju umrla žena slovenskega diplomata

Nobenih omejitev pri cepljenju

Minister Poklukar o morebitnih drugih zapletih pri cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi oziroma pri drugih slovenskih diplomatih v Bruslju podatkov nima.

Zaenkrat je po njegovih besedah vse stranske učinke cepljenja proti covidu-19 preučila Evropska agencija za zdravila, ki ima največji obseg podatkov.

Tromboze res zanemarljive?

Najpogostejši neželeni učinki cepiva Janssen so bili po dosedanjih preizkušanjih običajno blagi ali zmerni in so v dnevu ali dveh po cepljenju izzveneli, nam je pojasnila infektologinja Mateja Logar.

Najpogostejši neželeni učinki so bolečina na mestu vboda, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in siljenje na bruhanje. Pojavili so se pri več kot eni od desetih oseb. Kašelj, bolečine v sklepih, zvišana telesna temperatura, mrzlica in pordelost ter oteklina na mestu injiciranja so se pojavili pri manj kot eni od desetih oseb.

Kihanje, tresavica, bolečine v grlu, izpuščaj, potenje, oslabelost mišic, bolečine v rokah in nogah, bolečine v hrbtu, oslabelost in splošno slabo počutje so se pojavili pri manj kot eni od 100 oseb. Redka neželena učinka, ki sta se se pojavila pri manj kot eni od tisoč oseb, sta preobčutljivost (alergija) in srbeč izpuščaj.

Tromboza oziroma nastajanje krvnih strdkov v žilah v kombinaciji s trombocitopenijo, to so nizke ravni trombocitov, se je pojavila pri manj kot eni od deset tisoč oseb. Če bi denimo s tem cepivom cepili vse Slovence, ki nas je dva milijona, bi takšne posledice lahko imelo 200 ljudi. Za primerjavo, covid-19 je do danes pri nas terjal več kot štiri tisoč življenj. 

Pojasnilo infektologa Janeza Tomažiča od 1:52:40 dalje. Video: YouTube

Rizične skupine nič bolj ogrožene 

Krvni strdki, ki se lahko pojavijo kot zelo redek zaplet po cepljenju z vektorskimi cepivi, predvsem pri AstraZeneca in Johnson&Johnson, imajo drugačen mehanizem nastanka kot običajni krvni strdki, ki se pojavljajo v populaciji, pa je na javnem posvetu o cepljenju proti covidu-19 pri Zdravniški zbornici Slovenije pojasnil infektolog Janez Tomažič.

''Osebe, ki so že imele težave zaradi krvnih strdkov, na primer globoko vensko trombozo, pljučno embolijo, možgansko kap ali pa prejemajo različna zdravila proti strjevanju krvi in imajo znižano koncentracijo trombocitov, niso nič bolj nagnjene k tem zapletom po cepljenju, kot osebe, ki teh težav nimajo. Enako velja tudi za ženske, ki prejemajo kontracepcijske tablete,'' je še dejal.

Novice NIJZ razkril, katero cepivo povzroča največ neželenih učinkov

Več kot pet tisoč prijav neželenih učinkov 

Nacionalni inštitut za javno zdravje do danes beleži več kot pet tisoč prijav neželenih učinkov za vsa cepiva, ki so na voljo v Sloveniji. Večinoma gre za splošne težave in bolečine na mestu vboda. Prijav resnih neželenih učinkov je za vsa cepiva skupaj 77.