Sreda, 29. 5. 2019, 12.34
4 leta, 12 mesecev
Izpad pridelka je izpad dohodka
Slovenski kmetje so zelo nesrečni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
Mesec maj se je začel in tudi končal s slabimi vremenskimi razmerami, ki imajo velike posledice v kmetijstvu. Dolgotrajno deževje in nizke temperature uničujejo pridelke, onemogočajo košnjo, zaradi česar se bodo kmetje primorani spoprijemati z izgubami, ki jih bodo težko nadomestili. Z največjimi težavami se sooča Primorska, ki bi morala svoje pridelke na trgu ponuditi prva. Obupani kmetje, ki jim ne uspe pokositi niti travnikov, kličejo tudi vremenoslovce, ki pa jim, žal, ne morejo ponuditi bolj spodbudnih besed, tudi dnevi, ki sledijo, namreč ne bodo popolnoma suhi.
Ste ob cestah zasledili stojnice, ki vam ponujajo briške češnje? Prav mogoče je, da njihovo poreklo ni slovensko, saj je letina zaradi deževja izjemno slaba. V povezavi s tem je Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZ) tudi izdala opozorilo, naj bodo kupci previdni pri nakupih.
"Prihaja do zlorab s strani prodajalcev, ki napišejo, da gre za slovenske jagode, slovenski česen, čebulo, zato da lažje prodajo, a resnica je, da je tega v Sloveniji trenutno res zelo zelo malo. Ljudje naj temu ne nasedajo in naj res preverijo poreklo. Dobijo se jagode in paradižniki iz rastlinjakov, mlada čebula, por, šparglji, to imamo, pri vsem drugem pa je velik izpad in bodo hude težave," ocenjuje Majerjeva.
V prejšnjem tednu so o stanju obvestili tudi ministrico. Slovenska zelenjava bo na trgu vsaj en mesec kasneje, če sploh bo, torej če ni propadla, ocenjuje Majerjeva.
O največji škodi poročajo kmetje iz Primorske
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZ) podatke o škodi še zbirajo, zato natančnejših ocen stanja ne morejo podati, a kot nam je dejala Dušica Majer s sektorja za kmetijsko svetovanje in razvoj, se slabo stanje na slovenskih kmetijah vleče že vse od šestega maja, ko so bile temperature nizke in so se ponekod srečevali tudi s slano.
"Od takrat stalne težave povzročajo neprimerne temperature ter predvsem dež in veter. Kolikor imamo podatkov, nam o največji škodi poročajo kmetje iz Primorske. Tam so res zelo nesrečni, praktično ves čas dežuje, veliko površin je razmočenih. Niso mogli posaditi kultur pravi čas – solata, čebula, česen, vseh teh kulture, ki bi jih morali že zdavnaj spraviti na trg in so se običajno v tem času že pojavile na trgu, ni. Na trgu se trenutno pojavljajo predvsem tiste kulture, ki jih gojijo v rastlinjakih," stanje opisuje Majerjeva.
"Primorska je daleč najbolj prizadeta, ker do zdaj težav ni imela, običajno so prvi prišli na trg in dosegli tudi višjo ceno, če bodo s pridelkom na trg prišli kasneje, bodo dosegli tako nizko ceno, da bodo izpade težko nadomestili," ocenjuje Majerjeva.
Uspevajo večinoma pridelki, ki jih imajo kmetje v rastlinjakih.
Marsikje bodo morali na novo sejati
"Marsikje bodo morali na novo sejati, trenutno najbolj rešujejo pridelovalce rastlinjaki. V prvi polovici maja smo poročali tudi o škodah v sadovnjakih, vinogradih. Takrat smo ocenili, da je bilo kar precej škode - okoli 30 hektarjev - na jablanah, slivah na kritičnih območjih, na primer v Brkinih, Vremski dolini, tudi na postojnskem, tolminskem, idrijskem območju, v Vipavski dolini, na vseh teh območjih se že vse od začetka maja vleče slabo stanje," je povedala Majerjeva.
"Zdaj je zelo prizadet del v Slovenski Bistrici, ki je bil že poplavljen in je težava predvsem na težjih površinah, na težjih tleh, kjer voda dejansko stoji," pravi Majerjeva.
Potok Ložnica je poplavil njive v Slovenski Bistrici.
Potok Ložnica je pri Laporju včeraj poplavil skoraj 150 hektarjev njiv. Voda je večinoma odtekla, a marsikje še stoji in tam letos verjetno pridelka ne bo.
Voda je odtekla, a pridelka verjetno ne bo.
Za kmete bo letošnje leto zelo slabo
Prvo in najhitrejšo pomoč lahko kmetom, ki imajo površine zavarovane za primer pozebe ali poplav, krijejo zavarovalnice. Pri vsem drugem pa se le v primeru, če gre za večji obseg škode, občine lahko odločijo za ocenitev škod, na podlagi česar lahko Uprava za zaščito in reševanje nato izda nalog, da se v vsej državi škoda oceni, a ta obseg za zdaj ni tolikšen. Gre za izpad dohodka, ki ga bodo kmetje težko nadomestili.
Na policah so se že pojavili slovenski šparglji, a tudi teh je veliko manj. Kot so nam povedali na ekološki kmetiji Ajda, je letošnja letina približno petkrat manjša, zaradi nizkih temperatur šparglji ne rastejo.
"Mi smo bolj navajeni na spomladanske suše, te padavine in nizke temperature so nas res malo presenetile," je povedala Majerjeva. Nazadnje se podobnih težav spomni iz leta 2013, ko je bil april slabši, a so se razmere popravile v maju, so pa pridelki tudi takrat na trg prišli približno mesec dni kasneje.
Izpad pridelka je izpad dohodka, za kmete bo to zagotovo slabo leto, ocenjuje Majerjeva. Upa, da se ne bodo uresničile tudi napovedi, ki pravijo, da se nam obeta sušno poletje z vročinskimi valovi, saj, kot pravi, bo to še "pika na i" za slovenske kmete.
Težave imajo tudi s košnjo, s pridelavo krme za živino, s setvijo koruze, ne da se škropiti in gnojiti in celotno delo se na kmetiji zamakne. Kasneje se lahko začnejo pojavljati bolezni, na primer plesni, letos za zdaj ne kaže nič dobrega, pravi Majerjeva.
Kmetija iz Goriških brd: Letina češenj ni le slaba, je katastrofalna
"S češnjami je zelo slabo. Pridelovalci so nas že opozarjali, da bodo pridelki precej nižji. Plodovi slabo dozorevajo. Tudi jagodam načeloma takšno vreme ne škodi toliko, a ne dozorevajo. Zaradi prenizkih temperatur in stalnega dežja je nato veliko težav tudi pri sadju z deformiranimi plodovi, ki ga je težko spraviti v prodajo," pravi Majerjeva.
Letina češenj je katastrofalna, pravi Tomaž Pičulin s kmetije Pičulin v Goriških brdih. V tem trenutku prodajajo jagode iz rastlinjakov, a vseh površin nimajo pokritih, kar je zunaj, vse propada, pove.
"Tudi ko češnje zorijo, jih sproti pobira. Sicer imamo različne sorte od zgodnjih, srednje poznih, do poznih, zato upamo na pozne sorte, da bo kaj ostalo in se bo vreme umirilo, da bomo imeli srečo z vsaj tretjino pridelka, a verjetno tudi tega ne bo," je povedal Pičulin, ki ima okoli 300 dreves češenj.
Kot pravi, češnje dozorijo, počijo in začnejo gniti, to pa se širi tudi po zdravih plodovih. Če temu sledi še sončno vreme, zgnije celo drevo, pojasnjuje škodo Pičulin.
Po starih šegah naj bi veljalo, da letina češenj napoveduje letino skozi celotno leto. Veljalo naj bi, da vse sledi češnjam, zato ga zelo skrbi, kakšni bodo njihovi letošnji prihodki.
Vremenoslovci prejmejo od 10 pa tudi po 30 klicev kmetov na dan
Kmete zelo zanima, kdaj bodo lahko pokosili svoje travnike, saj v tem mesecu ni niti treh suhih zaporednih dni, ko bi to lahko storili, nam je povedal Brane Gregorčič z Agencije za okolje (ARSO).
Kot pravi, se bo deževje sicer izteklo že v četrtek, a tudi v treh naslednjih dneh verjetnost padavin ne bo nična, temveč okoli 30-odstotna. Kot pravi Gregorčič, se v dneh, ki bodo sledili tem, bolj suhim, verjetnost padavin spet poveča, zato bodo morali nekateri kmetje po vsej verjetnosti tudi nekoliko tvegati s košnjo, da se jim še kasneje trava ne bo polegla in začela gniti oziroma plesneti.
Preverite verjetnost padavin za svojo regijo
