Četrtek, 7. 12. 2023, 9.40
4 mesece, 3 tedne
Slovenske babice vesele vpisa babištva na Unescov seznam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
V Sloveniji letos obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem.
Na vpis babištva na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva so se odzvali tudi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Kot so izpostavili, letos mineva 270 let od izobraževanja babic na Slovenskem.
"Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Kulturološki vpliv babištva pa sega še dlje v zgodovino, saj so bile babice od nekdaj tesno vpete v vsako skupnost, v kateri so nudile nenadomestljivo pomoč ženskam, otrokom, družini in celotni družbi. Pri tem so vseskozi razvijale znanja za čim bolj strokovno, kakovostno in varno babiško skrb, s čimer so vzpostavile edinstveno dediščino znanja in veščin, ki je danes dobila pomembno potrditev tudi pri organizaciji Unesco," je v pisnem odzivu zapisala predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi Saša Matko.
Predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman pa je zapisala, da so se "v Zbornici – Zvezi z veseljem pridružili pobudi ministrstva za kulturo in skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili vpis babištva v nesnovno kulturno dediščino v Sloveniji, ki je bil opravljen v lanskem letu, nato pa še gradivo za nominacijo pri Unescu. Zahvaljujem se vsem, ki so pri tem sodelovali, in jim čestitam ob skupnem uspehu".
Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne dediščine je v sredo potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Z vpisom na seznam je Unesco prepoznal babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin.
Nominacije s štirih celin
Nominacijo z naslovom Babištvo: znanje, veščine in prakse je predložilo osem držav s štirih celin. Pripravila so jo združenja babic iz Kolumbije, Cipra, Kirgizistana, Luksemburga, Nigerije, Slovenije, Toga in Nemčije, ki je postopek nominacije koordinirala. Pomembno vlogo v procesu so imela nacionalna ministrstva in strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja.
V Sloveniji je nominacija potekala pod okriljem ministrstva za kulturo. V okviru Zbornice – Zveze so pri pripravi gradiv sodelovale Saša Matko, predstavnica babic v upravnem odboru Zbornice – Zveze Gordana Njenjić in vodja delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege pri Zbornici – Zvezi Irena Keršič.
V Sloveniji letos obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem, kjer se je pot izobraževanja babic začela leta 1753 z ustanovitvijo Babiške šole v Ljubljani na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije. Za očeta slovenskega porodničarstva se šteje magister Anton Makovec, ki se je podpisal pod prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku, napisal pa je tudi učbenik z naslovom Všegarske bukve za babice na deželi.
