Slovenija z eno najstrožjih azilnih zakonodaj v EU

Zakon, ki ga je pripravila in predlagala vlada, celovito ureja področje mednarodne zaščite, potreben pa je zaradi prenosa prava EU v slovenski pravni sistem in s tem uskladitev azilne zakonodaje z drugimi državami članicami EU. S tem se vzpostavlja skupni evropski azilni sistem, so predlagatelji zapisali v obrazložitvi.

Strožji pogoji za azil V primerjavi s trenutno veljavnim zakonom nov zakon med drugim podrobneje in jasneje določa posebna jamstva za prosilce ter roke za izdajo odločitve na prvi stopnji in jasneje opredeljuje institut nedopustne prošnje.

Prav določba o primerih, v katerih je lahko prošnja za azil nedopustna in se zavrže, je bila v zakonodajnem postopku med tistimi, ki je izzvala največ razprave in se je skozi postopek tudi spreminjala. Del opozicije je že od začetka nasprotoval temu, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz države, ki se šteje za varno tretjo državo. Koalicija in drugi del opozicije pa sta se v postopku zavzela za še ostrejšo rešitev, na matičnem odboru so podprli dopolnilo k 51. členu, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna tudi, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Z dopolnilom koalicijskih strank v tretji obravnavi so to določbo črtali, tako da zakonsko besedilo ostaja takšno, kot ga je prvotno predlagala vlada.

SDS in NSi obstruirali glasovanje Poslanci SDS in NSi so se za obstrukcijo odločili tik po tem, ko ni bilo sprejeto dopolnilo k 51. členu na predlog SDS, po katerem bi v zakonu vendarle obdržali določbo o nedopustnosti prošnje, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Pri tem so izpostavljali, da je tako dopolnilo v predhodnih obravnavah zagovarjala tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.

V razpravi so poudarjali, da ni razloga, da bi morala Slovenija sprejeti migrante, ki jih na primer Avstrija in Nemčija zavračata.

Za ZL novi zakon krši mednarodno pravo V drugem delu opozicije, v ZL, so nasprotno opozorili, da imamo pri nas eno najstrožjih zakonodaj in da novi zakon krši mednarodno pravo. Violeta Tomić (ZL) je tako na primer poudarila, da je koncept varnih držav v nasprotju z ženevsko konvencijo, in opozorila tudi na ukinjanje enkratne pomoči prvi mesec po pridobitvi mednarodne zaščite.

Na krčenje pravic v novem zakonu so v zakonodajnem postopku ob ZL opozarjali tudi v številnih nevladnih organizacijah. V Amnesty International Slovenije so tudi ob tretji obravnavi zapisali, da zakon predstavlja velik korak nazaj na področju zagotavljanja posameznikovih pravic pri dostopu do mednarodne zaščite. Med drugim nasprotujejo uporabi pojma varna država, saj se mora po njihovih navedbah o posameznikovi prošnji za mednarodno zaščito vedno odločati ob obravnavi posameznikovih individualnih okoliščin.