Ponedeljek, 19. 9. 2016, 12.46
6 let, 6 mesecev
Slovenija po enem letu, odkar so k nam prišli prvi prebežniki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,03
3
Po enem letu intenzivnega ukvarjanja z reševanjem begunsko-migrantske krize Slovenija in Evropa pravih odgovorov nanjo nimata. Kaj se je v tem letu dogajalo v Sloveniji?
Prosilci za azil pred ljubljanskim azilnim domom danes protestirajo zaradi nevzdržnih razmer, v katerih živijo. "Stanovalci azilnega doma so nedvomno v nezavidljivi situaciji. Postopki bi morali biti hitri, a hkrati učinkoviti, da se zajamejo vse okoliščine prosilca za azil," današnji protest stanovalcev azilnega doma v Ljubljani komentira izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Na vprašanje, zakaj se prošnje tako počasi rešujejo, Novakova odgovarja, da je verjetno glavni razlog pomanjkanje zaposlenih.
Dogajanje pred azilnim domom na Viču
Kot pravi, največjo težavo, s katerimi se soočajo prosilci za azil, predstavlja dejstvo, da ne morejo delati in niso upravičeni do ničesar, kar ljudem jemlje delovno kondicijo. Čakanje pa to njihovo stisko samo še povečuje.
"Prav je, da se opozori na te probleme. Ljudje v azilnem domu imajo poskrbljeno za osnovne potrebščine, a ti ljudje bi radi normalno zaživeli, in to je tudi njihova največja želja," dodaja.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar očitke glede obravnave prosilcev za azil označuje za nesprejemljive. Slovenija celovito pristopa k reševanju migrantske problematike, ravna odgovorno in trezno, prosilci za azil so deležni postopkov in oskrbe v skladu z zakonodajo, je zagotovila in ocenila, da za zdaj potrebe po srečanju s protestniki ni, poroča STA.
Kako pripravljena je Slovenija na množičen prihod migrantov
"Koliko multikulturalizma je v Katarju, ki financira džamijo v Sloveniji? Nič."
Ali slovenski tožilec težje preganja terorista kot nemški?
Kako bodo begunci prišli v Evropo, ko bo Balkan zanje zaprt
Mineva eno leto od prihoda prvih beguncev in migrantov v Slovenijo. Kaj se je dogajalo, kako je ukrepala naša država in kako je pripravljena na morebiten nov prihod velikega števila prebežnikov?
1. Slovenijo prečkalo skoraj pol milijona migrantov, v Sloveniji trenutno 297 prosilcev
Od 18. septembra lani je Slovenijo prečkalo nekaj več kot 481 tisoč migrantov, v državi pa je trenutno 297 prosilcev za azil. Naši organi so rešili 614 prošenj za mednarodno zaščito, velika večina teh je bila ustavljenih, ker so prosilci zapustili azilni dom.
Drugi migrantski val je bil veliko večji od prvega.
Trenutno je v Sloveniji 28 beguncev s statusom mednarodne zaščite, 75 beguncev je bilo v Slovenijo premeščenih po premestitveni shemi EU. Stroški migrantske krize do danes znašajo 46 milijonov evrov, 9,4 milijona smo za kritje stroškov prejeli iz evropskih skladov, navaja STA.
V Sloveniji azilni postopek povprečno traja dobre tri mesece, v Nemčiji pa je v letu 2015 trajal 5,2 meseca.
"Želim si normalnega življenja. Z ženo bi si rada ustvarila družino."
Begunka, ki smo jo srečali v madžarskem sprejemnem centru, je zdaj prostovoljka v Nemčiji
"Želim si v drugo državo, tu mi pravijo: 'Utihni, Sirka si'"
2. Cerar od nasprotnika do zagovornika ograje
"Ni razloga, da bi kdo na naši meji postavljal žice ali ograje. Dokazali smo, da znamo obvladovati te tokove in se dobro sporazumeti s sosedi," je po poročanju Dela Miro Cerar konec septembra lani dejal v New Yorku, ko se je udeležil razvojnega vrha ob 70. obletnici Združenih narodov.
Miro Cerar je že kmalu po začetku krize spremenil mnenje in na slovenski južni meji postavil ograjo.
Humanitarni vidik krize se je po nekaj mesecih umaknil iz ospredja, tudi koalicija je začela govoriti o varnosti državljanov. Cerar si je glede ograje premislil, danes na meji s Hrvaško stoji 179 kilometrov "začasnih tehničnih ovir za nadzorovanje toka migrantov", 24 kilometrov žičnate ograje pa je bilo nadomeščene s panelno.
3. Vojska na meji in poostrena azilna zakonodaja
Ker je policija težko ohranjala nadzor na meji, so poslanci lansko jesen sprejeli dopolnitve zakona o obrambi, s katerimi so vojski podelili izjemna pooblastila. Vojaki mejo varujejo v mešanih skupinah s policisti, vojska pa mora ob vsaki uporabi pooblastil poročati policiji.
Mejo danes varujejo žičnata in panelna ograja, policija in vojska.
Vojska je dodatna pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa je časovno omejen, in sicer za obdobje, ko je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Marca letos so poslanci obenem sprejeli nov zakon o mednarodni zaščiti. Njegov namen je zmanjšanje prihodov prosilcev za azil in omejevanje njihovega bivanja v Sloveniji. Zakon med drugim določa krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih. Organ bo moral v teh primerih odločiti v dveh mesecih. O prošnji za azil pa lahko v primeru prihoda večjega števila migrantov odločijo že na meji v roku dveh tednov.
Hkrati nov zakon določa, da pritožba v primeru pospešenih postopkov ne zadrži izvršitve odločitve. Ukinila se je enkratna državna pomoč za azilante in osebe pod subsidiarno zaščito v višini 270 evrov in omejilo prejemanje nadomestila za zasebno nastanitev na 18 mesecev.
4. Nove migrantske poti
Po podatkih Združenih narodov je v Evropo prek Sredozemskega morja letos do sredine septembra prispelo 298 tisoč prebežnikov, od tega v Italijo 130 in Grčijo 165 tisoč ljudi. Pot je bila usodna za nekaj več kot tri tisoč ljudi.
Tvegane poti čez morje še vedno jemljejo številna življenja.
Po zaprtju balkanske begunske poti in sporazumu med EU in Turčijo je število beguncev začelo upadati, najbolj opazno v Grčiji. Avgusta lani je prek Sredozemlja v Evropo prispelo 130 tisoč beguncev, letos pa 25 tisoč. Tisti, ki so prišli, pa nimajo namena ostali v Italiji ali Grčiji.
Ker je grško-makedonska meja že od marca zaprta, so begunci ubrali novo pot prek Bolgarije in naprej proti Srbiji in Madžarski, ki je napovedala gradnjo novega zidu na meji Srbijo, ta pa razmišlja o postavitvi tehničnih ovir na meji z Bolgarijo. Kot so sporočili iz srbske vlade, si ne želijo, da bi v državi po zaprtju preostalih meja ostalo ujetih več tisoč ljudi, ki ne bodo imeli kam iti. Begunski tok tako preusmerjajo proti Romuniji.
5. Kaj si lahko obetamo?
O številu migrantov, ki jih lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih, uradni organi nočejo ugibati, saj je to odvisno predvsem od uspešnosti dogovora med Evropsko unijo in Turčijo. Nekdanji vodja slovenskih vojaških obveščevalcev Boštjan Perne je za siol.net povedal, da grške oblasti ocenjujejo, da bi v prvi fazi v državo lahko vstopilo okoli 180 tisoč migrantov.
Slovenija v morebitnem novem migrantskem valu humanitarnih prehodov, kot so se vzpostavili v zadnjih mesecih prejšnjega vala, ne bo več dopuščala, je napovedal Cerar.
V pripravljenosti ostajajo sprejemni oziroma namestitveni centri v Dobovi, Lendavi in na Šentilju, država se je odločila za nakup dodatnih šotorov. Policija in vojska izvajata poostren nadzor na 670 kilometrih meje s Hrvaško.
3