Slovenija mej ne zapira, krepi pa nadzor (video)

Po obisku v Zagrebu je avstrijski kancler Faymann prišel na pogovore tudi v Ljubljano. Z Mirom Cerarjem sta se pogovarjala o skupnem reševanju begunske krize.

Bila sta enakega mnenja glede tega, da mora EU čimprej najti skupno rešitev, ki bo veljala za celotno EU in širše območje Evrope. Zavzela sta se za še bolj okrepljeno sodelovanje držav članic v zvezi s to problematiko, je povedal Cerar.

Slovenija je danes uvedla začasni nadzor na meji z Madžarsko. To pa ne pomeni, da je meja zaprta, je poudaril Cerar. "Slovenija je zavezana, da varuje zunanje meje Schengena."

Skupno delovanje in prijateljstvo ne velja le v dobrih časih, ampak bo učinkovalo tudi v težkih časih, je dejal Faymann. Pozval je k takojšnjemu skupnemu reševanju krize. "Nekatere ljudi moramo prebuditi," in pozval k solidarnosti. Poleg schengenskega je spomnil tudi na dublinski dogovor kljub njegovim pomanjkljivostim. "Potrebujemo nova in boljša pravila" in poudaril in izpostavil, da mora biti sodelovanje na vseh ravneh še tesnejše.

Kako bo Slovenija ravnala z begunci, ki bodo prišli v Slovenijo? Slovenija bo ob prihodu večjega števila beguncev ravnala skladno z zakonodajo. Če bodo begunci zaprosili za mednarodno zaščito, jih bodo obravnavali v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti. V tem primeru bodo begunce nastanili v azilnem domu. Če begunci ne bodo zaprosili za mednarodno zaščito, jih bodo obravnavali po zakonu o tujcih. V tem primeru policija vodi postopek in aktivnosti za vrnitev v državo tranzita ali izvora, če je to mogoče, vključno z nastanitvijo v centru za tujce, če je to potrebno, so nam povedali na ministrstvu za zunanje zadeve.

Slovenija je skladno s Schengenskim sporazumom zavezana, da varuje zunanjo mejo EU, to bo Slovenija spoštovala.

— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) September 17, 2015

Faymann danes že v Zagrebu Hrvaški premier Zoran Milanović in avstrijski kancler Werner Faymann sta se danes srečala v Zagrebu.

"Mi bomo konstruktivni in bomo sodelovali, ob poudarku, da obstajajo meje naših kapacitet. Potem pa ne vem, ali bomo lahko evidentirali vse ljudi. Če se bo njihovo število zvišalo, tega ne morem zagotoviti," je izjavil hrvaški premier. Kot je poudaril, bodo gledali predvsem na hrvaške interese in varnost države.

Iz Faymannovega urada so sporočili, da sta z Milanovićem soglašala, da je potrebno tesno sodelovanje obeh držav in da morajo države članice spoštovati EU zakonodajo, predvsem pa dublinsko uredbo o skupni evropski politiki do azila.

O koridorjih nista govorila O morebitnih koridorjih za begunce čez Hrvaško in Slovenijo proti zahodu Evrope pa se nista pogovarjala, je dejala tiskovna predstavnica Faymannovega urada Susanna Enk za avstrijsko tiskovno agencijo APA.

Kot je dodala, je Faymann poudaril, da je "vprašanje beguncev vseevropski izziv in ne le vsake posamezne države" ter da bi moral jasno potrditev tega dati tudi Evropski svet. Želi si hitrega izrednega vrha EU o begunski krizi. Meni, da srečanje notranjih ministrov EU, ki je napovedano za torek, ne more nadomestiti srečanja voditeljev držav.

Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Joško Klisović je dejal, da za zdaj položaj obvladujejo, da pa je vse odvisno od tega, koliko beguncev bo še prišlo. Če bodo potrebe presegle njihove zmožnosti, bo Hrvaška zaprosila za mednarodno pomoč.

Na vprašanje, ali bodo zaprli mejo, je Klisović odgovoril, da za zdaj o tem ne razmišljajo.