SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija bo morala plačati za 1,5 milijona evrov odškodnin

1

termometer

Slovenija je morala do zdaj zaradi kršenja človekovih pravic neposredno na podlagi sodb ESČP izplačati za nekaj več kot 1,5 milijona evrov odškodnin, kažejo podatki Državnega pravobranilstva.

Največ odškodnin je morala Slovenija izplačati leta 2006, ko je na podlagi 160 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) plačala za nekaj več kot 560.000 evrov odškodnin - največ zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku in kršenja pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Precej odškodnin je morala plačati tudi v letu 2014, ko je na podlagi 18 sodb morala plačati za nekaj manj kot 375.000 evrov odškodnin.

Visoke odškodnice izbrisanim Še precej višje bodo posredne odškodnine, ki morajo biti izplačane na podlagi odškodninskih shem, katerih podlage so bile sodbe ESČP. Tako bo morala Slovenija po odškodninskih shemi za izbrisane, katere sprejetje ji je naložilo ESČP, po ocenah države izbrisanim izplačati za okoli 130 milijonov evrov odškodnin, čeprav dosedanja dinamika vlog za odškodnine kaže, da bi bila lahko ta številka nižja.

Drago poplačilo varčevalcem nekdanje LB Precej bo državo stalo tudi poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH, kar ji je prav tako naložilo ESČP. Vlada ocenjuje, da bo za izvršitev sodbe za okoli 300.000 deviznih varčevalcev potrebnih skupno 385 milijonov evrov.

8400 tožb iz Slovenije ESČP je sicer nedavno objavilo pregled svojega dela v letih 1959-2014. Iz njega je razvidno, da je sodišče v tem času prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije. Razsodilo je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev človekovih pravic, pri čemer se največ ugotovljenih kršitev nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Odbor 2014: Sodniki naredili veliko škodo Po mnenju odbora 2014 so omenjeni podatki dokaz, da so slovenski tožilci in sodniki na vseh stopnjah sojenja Sloveniji naredili veliko moralno in siceršnjo škodo, ki jo bodo morali plačati davkoplačevalci. V odboru pričakujejo objavo imen vseh tožilcev in sodnikov, ki so v omenjenih 304 primerih kršili človekove pravice, ter natančen prikaz stroškov, ki so nastali zaradi tega.

Mirovni inšitut: Država nima celostnega pristopa do človekovih pravic Za Dnevnik se je na podatke o kršitvah človekovih pravic odzval tudi Mirovni Inštitut. Direktorica Neža Kogovšek Šalamon meni, da število kršitev na milijon prebivalcev še ne pomeni, da je Slovenija na področju varovanja človekovih pravic najslabša država v Svetu Evrope. Kljub temu pa slednje po njenem ne pomeni, da težav pri nas ni. Težava po njenem je, da država nima celostnega pristopa do človekovih pravic.

V Amnesty International Slovenije pa podatek o razmerju med kršitvami in številom prebivalcev v Sloveniji ocenjujejo kot skrb vzbujajoč.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin