Četrtek, 10. 1. 2019, 13.47
5 let, 3 mesece
Slovenci najbolj zaupamo gasilcem in malim podjetnikom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
Dobre pol leta po parlamentarnih volitvah smo prebivalci Slovenije približno tako srečni in optimistični kot smo bili pred volitvami, je sporočila družba Valicon. S situacijo v družbi smo malce bolj zadovoljni, kot smo bili aprila 2018, hkrati pa je to najvišji rezultat od decembra 2012, ko so začeli izvajati raziskavo in je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje v zadnjih sedmih letih.
V primerjavi z "vstajniškim" decembrom 2012 se je delež zadovoljnih povečal z dveh na kar 28 odstotkov, delež nezadovoljnih pa se je več kot prepolovil in je trenutno najnižji, odkar izvajajo raziskavo (44 odstotkov). Najnižji do zdaj je tudi delež tistih, ki sploh niso zadovoljni s splošno situacijo v Sloveniji (14,4 odstotka), hkrati pa so zabeležili najvišji delež zelo zadovoljnih (1,6 odstotka).
Delež "zelo srečnih" še vedno ostaja večji od tistih, ki "sploh niso srečni", pravzaprav se od zadnje meritve razmerje med zelo srečnimi in tistimi, ki "sploh niso srečni", ni spremenilo.
Delež zelo srečnih se ne povečuje sorazmerno z gospodarsko rastjo
Kljub večletnemu obdobju gospodarske rasti in naraščanju zadovoljstva s stanjem v družbi se delež zelo srečnih ne povečuje sorazmerno. Je pa razlika med zelo srečnimi (9 odstotkov) in tistimi, ki sploh niso srečni (5 odstotkov), veliko manjša, kot je bila na primer leta 2013 (in v letih do februarja 2017), ko je bilo razmerje obrnjeno in je bilo občutno več tistih, ki sploh niso bili srečni (29 odstotkov), kot tistih, ki so bili zelo srečni (4 odstotke).
Zaupanje v vlado je boljše
Raziskava kaže, da je zaupanje v vlado boljše, saj se je v primerjavi z decembrom 2012 dvignilo za 19 odstotnih točk, še vedno pa ostaja negativno in skupaj z drugimi političnimi institucijami (z izjemo predsednika republike) in Cerkvijo zaseda zadnjih nekaj mest na lestvici. Na splošno je zaupanje višje v skoraj vse institucije in poklice, razen nekaj izjem.
Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od "sploh ne zaupam" in "bolj ne zaupam" do "bolj zaupam" in "zelo zaupam". Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov ("bolj zaupam" in "zelo zaupam") višji, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo.
Največ zaupanja zapravili mediji
Če primerjamo rezultate decembra 2018, ko je zaupanje v institucije na splošno do zdaj med najvišjimi (čeprav v povprečju še vedno negativno), z rezultati decembra 2012, ko je bilo zaupanje v institucije na splošno med najnižjimi, opazimo, da je največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala z -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna.
Relativno visok padec stopnje zaupanja beležita tudi zdravstvo in šolstvo, padec zaupanja v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo zaupanje pozitivno, pa smo zasledili tudi pri velikih tujih podjetjih, ki so trenutno na 10. mestu, ter pri strankah opozicije, ki so na zadnjem mestu in so od leta 2012 izgubile še štiri odstotne točke.
Najbolj naraslo zaupanje v župane
Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom, velikim slovenskim podjetjem ter bankam, vendar moramo upoštevati, da so te institucije veliko pridobile že ob prejšnji meritvi aprila 2018. Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike in sodišča.
Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja, sledijo podjetja, kjer so anketiranci zaposleni, in policija. Ta je v primerjavi z decembrom 2012 pridobila kar 20 odstotnih točk. Vojski, ki je lani izgubila največ zaupanja, ga je nekaj očitno uspelo spet pridobiti in je z 22 odstotnimi točkami na četrtem mestu.
Med poklici na prvem mestu še vedno ostajajo gasilci, ki jim sledijo medicinske sestre in znanstveniki. Spodnji del lestvice zaključujejo duhovniki, vladni ministri in politiki na splošno, a so vsi ti rezultati boljši v primerjavi z rezultati pred šestimi leti, ko je bila stopnja zaupanja v te poklice še nižja.
