Nedelja, 1. 12. 2019, 15.31
5 let
Skoraj polovica Slovencev sploh ne bere #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,91
15
Število bralcev v Sloveniji se je v zadnjih letih drastično zmanjšalo. Številke nas vračajo celo 40 let nazaj, opozarjajo poznavalci. Podatki kažejo, da se je število tistih, ki sploh ne berejo, pri nas povečalo na kar 49 odstotkov.
Tudi tisti, ki berejo, berejo manj, v glavnem si knjige izposojajo in te so v angleščini. V samo petih letih je število izposojenih knjig upadlo za tri milijone izvodov. Sedem odstotkov Slovencev letno ne prebere nobene knjige več.
"Manj je intenzivnih bralcev, manj je tistih, ki kupujejo knjige, ljudje manj hodijo v knjižnice, edino, kar se je povečalo, je branje v angleščini, seveda, kajti mlajše generacije berejo v angleščini vse več in več, nekatere berejo samo še v angleščini," je za Planet povedal pisatelj Andrej Blatnik.
Kljub slabim bralnim navadam dober obisk knjižnega sejma
Bralne navade Slovencev so na isti ravni kot leta 1979, a na knjižnem sejmu se vsako leto znova zgodi nekaj zanimivega.
"Slovenci res manj beremo, branje se seli iz knjig na zaslone, ampak na knjižnem sejmu opažamo v zadnjih letih vedno več obiska. Ljudje so pripravljeni kupovati knjige, odpirati svoje denarnice, se pogovarjati z avtorji na sejmu in prodaja knjig raste iz leta v leto," je pojasnil Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora sejma.
Še vedno pa je med Slovenci priljubljena knjižnična izposoja. Ena izmed obiskovalk sejma običajno kupi knjigo, ki jo večkrat uporabi. "Ali so to kakšni priročniki ali kaj podobnega oziroma knjiga, za katero vem, da jo bom večkrat prebrala, pa tudi če je leposlovje," je dodala Nataša Spolad Manfreda.
Slovenci smo pri nečem tudi v vrhu
Ob tem slovenski starši tudi otrokom berejo vse manj. Redno jim bere le slaba tretjina. Kljub temu prednjačimo na enem področju.
"Slovenci smo v nečem, kar zadeva branje, vendarle prvi na svetu, in sicer v številu izdanih knjig na prebivalca," zanimivo dejstvo razkriva Blatnik. Večja kot je ponudba novih knjig, nižja je vrednost vsake posamezne, je dejal Blatnik.
15