SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sestavine so se v zadnjem desetletju realno pocenile

3

termometer

Prebivalec Slovenije poprečno vsak dan porabi 20 dekagramov moke, poje približno polovico jabolka in tri grame medu, popije okrog 1,5 decilitra mleka in porabi skoraj štiri grame masla.

Ta živila so se v zadnjem desetletju za povprečnega Slovenca sicer realno nekoliko pocenila, ugotavlja državni statistični urad.

Lani uvozili skoraj 175.900 ton pšenice Slovenija je lani na 18.700 družinskih kmetijah pridelala skoraj 153.500 ton pšenice ali približno šest odstotkov manj, kot so je v letu 2000 pridelali na 30.800 družinskih kmetijah. Uvozili smo je skoraj 175.900 ton, kar je 47 odstotkov več kot pred 10 leti, izvozili pa več kot petkrat več, in sicer 72.700 ton, ob robu projekta Tradicionalni slovenski zajtrk ugotavljajo državni statistiki.

Slovenija pri pšenici dosega manj kot 50-odstotno samooskrbo Iz celotne bilance je razvidno, da Slovenija pri pšenici dosega manj kot 50-odstotno samooskrbo. Tudi če bi vso v Sloveniji pridelano pšenico namenili za človeško prehrano, bi bila samooskrba še vedno le približno 75-odstotna, ob tem pa se več kot četrtina vse razpoložljive pšenice porabi za krmo. Letna poraba pšenice na prebivalca je lani znašala nekaj več kot 100 kilogramov, kar je malo več kot 0,2 kilograma moke na prebivalca na dan.

Na prebivalca pridelamo okoli 57 kilogramov jabolk Sestavina tradicionalnega slovenskega zajtrka je tudi jabolko. Lani smo v Sloveniji pridelali skoraj 117.600 ton jabolk, kar je devet odstotkov manj kot v letu 2000. Na prebivalca tako pridelamo okoli 57 kilogramov jabolk ali povprečno eno jabolko za vsakega prebivalca Slovenije na dan.

Slovenija več jabolk izvozi, kot uvozi Slovenija več jabolk izvozi, kot jih uvozi. Lani smo tako uvozili nekaj več kot 20.100 ton jabolk, izvozili pa smo jih skoraj 33.900 ton. Zaradi izvoza jabolk in nadaljnje predelave je dejanska letna poraba na prebivalca skoraj za polovico nižja od prej omenjenih 57 kilogramov.

Večji odkup mleka s slovenskih kmetijskih gospodarstev Ob tem je bilo lani s slovenskih kmetijskih gospodarstev odkupljenih 519.500 ton mleka ali 14 odstotkov več kot pred desetletjem. Število kmetijskih gospodarstev, od katerih se je mleko odkupovalo, se je v zadnjih 10 letih zmanjšalo s skoraj 18.000 na nekaj manj kot 7200. Proizvodnja konzumnega kravjega mleka v slovenskih mlekarnah pa se v zadnjih 10 letih giblje med 160.000 in 180.000 tonami.

Slovenija v zadnjih letih precej več mleka in mlečnih izdelkov izvaža kot uvaža. Lani je tako uvozila 230.400 ton mleka in mlečnih izdelkov, izvozila pa 311.900 ton. Po podatkih, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, se stopnja samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji v zadnjih 10 letih giblje med 113 odstotki in 120 odstotki.

Na leto vsak prebivalec popije približno več kot 220 litrov mleka Prebivalec Sloveniji popije na leto povprečno približno več kot 220 litrov mleka; pri tem je upoštevano tudi mleko, porabljeno za izdelavo mlečnih izdelkov. Poraba konzumnega mleka se sicer zmanjšuje, poraba mlečnih izdelkov pa povečuje.

Mlekarne sedmino mleka, ki ga odkupijo, predelajo v maslo V letu 2010 so ob tem slovenske mlekarne proizvedle več kot 2600 ton masla - približno sedmino mleka, ki so ga odkupile, so predelale v maslo. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je bila samooskrba z maslom v tem letu 90-odstotna, v letu 2000 pa 172-odstotna. Poraba masla pa v zadnjem desetletju v Sloveniji narašča, in sicer se giblje med 0,9 in 1,4 kilograma na prebivalca na leto.

Čebelarji lani pridelali nekaj manj kot 1700 ton medu Slovenski čebelarji so ob tem lani pridelali nekaj manj kot 1700 ton medu. To je dobrih 27 odstotkov manj kot v letu 2000. V registru čebelnjakov se število čebelarjev sicer z leti povečuje; lani jih je bilo vanj vpisanih skoraj 9000. Poraba medu na prebivalca se giblje med 0,9 in 1,4 kilograma medu na leto in v zadnjih štirih letih narašča. Domača proizvodnja medu temu ne sledi, saj se je samooskrba z medom v desetih letih zmanjšala s skoraj 112 odstotkov na nekaj manj kot 74 odstotkov.

Povprečni ocenjeni stroški za hrano in brezalkoholno pijačo na člana gospodinjstva (brez lastne proizvodnje) so po zadnjih dostopnih podatkih, za leto 2009, znašali 1082 evrov. Delež teh izdatkov med drugimi izdatki pa se zmanjšuje: v letu 2009 je izdatek za kupljeno hrano in brezalkoholne pijače v povprečnem gospodinjstvu predstavljal 14 odstotkov, leta 2000 pa 18 odstotkov vseh izdatkov.

Če gospodinjstva razdelimo v pet dohodkovnih razredov, sicer delež za hrano in brezalkoholno pijačo v razredu z najnižjimi dohodki predstavlja več kot 21 odstotkov, medtem ko v razredu z najvišjimi dohodki ta delež znaša le nekaj več kot 10 odstotkov, čeprav za hrano porabijo še enkrat več sredstev.

Hrana kljub rasti cen za povprečnega prebivalca Slovenije realno nekoliko cenejša Ker se je povprečni neto dohodek v obdobju od 2000 do 2010 povečal za skoraj 92 odstotkov, je bila hrana kljub rasti cen za povprečnega prebivalca Slovenije realno nekoliko cenejša. Za nakup izdelkov, ki sestavljajo slovenski tradicionalni zajtrk, smo lani potrebovali v povprečju 10 do 30 odstotkov manj delovnega časa kot pred desetimi leti.

Za kilogram črnega kruha smo delali 19 minut Tako smo lani za kilogram črnega kruha delali 19 minut, kilogram namiznih jabolk smo zaslužili v 10 minutah, za liter mleka je bilo treba delati sedem do osem minut, kilogram medu pa smo si zaslužili v uri in 20 minutah, še ugotavlja statistični urad.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin