Četrtek, 2. 1. 2020, 4.00
4 leta, 3 mesece
Šest pomembnih dogodkov, ki bodo zaznamovali leto 2020 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,16
11
Konec letošnjega januarja naj bi Evropsko unijo kot prva država članica v zgodovini zapustila Velika Britanija. Drugi prelomni dogodek v tem koledarskem letu bodo ne glede na izid zagotovo predsedniške volitve v ZDA, na katerih se bo aktualni ameriški predsednik Donald Trump potegoval za svoj drugi mandat. V Sloveniji letos niso predvidene nobene redne volitve, a brez presenečenj na domačem političnem parketu najbrž ne bo šlo.
1. Združeno kraljestvo zapušča Evropsko unijo
Velike spremembe že kmalu po začetku novega leta prihajajo na evropskem parketu, 31. januarja naj bi evropsko povezavo kot prva država članica v zgodovini zapustila Velika Britanija. Britanska vlada je postopek izstopa iz EU po izpeljanem referendumu leta 2016 začela 29. marca 2017. Po prvotnih načrtih bi moralo Združeno kraljestvo iz Unije izstopiti že 29. marca lani, a se to ni zgodilo.
Po prvotnih načrtih bi moralo Združeno kraljestvo iz EU izstopiti že 29. marca lani, a se to ni zgodilo.
Ker britanski parlament ni potrdil ločitvenega sporazuma med Veliko Britanijo in EU, so voditelji držav članic Unije rok za brexit naprej podaljšali do 12. aprila, nato pa še do 31. oktobra lani. Potem ko britanski poslanci konec oktobra niso potrdili časovnice za izvedbo vseh faz ločitvenega sporazuma, so evropski voditelji potrdili tretjo preložitev brexita do konca letošnjega januarja. Britanski premier Boris Johnson je po zmagi na decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah zagotovil, da bo brexit izpeljal do 31. januarja.
2. Čez lužo bodo volili predsednika države
Tretjega novembra 2020 bodo v ZDA volili novega predsednika države. Ameriške predsedniške volitve zaradi vpliva ZDA po svetu vsakokrat veljajo za enega od najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov na svetu. Na letošnjih volitvah se bo za drugi predsedniški mandat spet potegoval aktualni republikanski predsednik Donald Trump, ki je na volitvah leta 2016 premagal demokratsko kandidatko Hillary Clinton.
V ZDA bodo 3. novembra 2020 volili novega predsednika države. Za drugi zaporedni mandat se poteguje tudi aktualni ameriški predsednik Donald Trump.
Kdo bo glavni kandidat demokratov na tokratnih volitvah, za zdaj še ni znano. Kot najverjetnejše Trumpove protikandidate za zdaj omenjajo nekdanjega ameriškega podpredsednika Joeja Bidna ter dolgoletna senatorja Bernieja Sandersa in Elizabeth Warren. Volitve, na katerih bodo demokrati izbirali svojega predsedniškega kandidata, se bodo začele 3. februarja v Iowi. Demokratska stranka bo svojega predsedniškega kandidata uradno potrdila na julijski predvolilni konvenciji v Wisconsinu.
3. DeSUS izbira novega prvaka stranke
V Sloveniji letos niso predvidene nobene redne volitve, vendar pa dogajanja na notranjepolitičnem področju ne smemo zanemariti. Prvi premiki bi se lahko zgodili že 18. januarja, ko bodo v stranki DeSUS izbirali novega predsednika stranke. Za ta položaj se poleg dolgoletnega prvaka stranke Karla Erjavca potegujeta še kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in pravnik Borut Stražišar.
V stranki DeSUS bodo 17. januarja izbirali novega predsednika stranke. Za nov mandat se poteguje tudi dolgoletni prvak stranke Karl Erjavec.
Erjavec je predsednik stranke upokojencev postal 20. maja 2005. V svoji dolgoletni politični karieri je bil najprej obrambni minister, nato okoljski minister, pozneje pa se je presedlal na ministrstvo za zunanje zadeve. V aktualni vladi je Erjavec spet zasedel položaj ministra za obrambo. Če bo spet izbran za prvaka DeSUS, bo to že njegov peti zaporedni mandat na čelu stranke.
4. Začetek gradnje druge cevi predora Karavanke
Ko gre za velike državne infrastrukturne projekte, je treba omeniti, da se bo spomladi tudi na slovenski strani končno začela gradnja druge cevi predora Karavanke, ki povezuje Avstrijo in Slovenijo. Dars je za izvajalca del za gradnjo druge cevi izbral turški Cengiz, ki je za izvedbo projekta ponudil ceno 99,6 milijona evrov.
Gradnja na slovenski strani bi se po prvotnih načrtih morala začeti že sredi leta 2018, a so pritožbe morebitnih izvajalcev oddajo naročila močno zavlekle. Na avstrijski strani predora so dela medtem stekla že septembra 2018.
Drugo cev predora Karavanke naj bi na slovenski strani začeli graditi letošnjo pomlad.
Karavanški predor je dolg 7,9 kilometra, za promet pa so ga odprli leta 1991. 4,4 kilometra predora leži na avstrijski, 3,4 kilometra pa na slovenski strani. Drugo cev predora naj bi predvidoma predrli čez dve leti, prva vozila pa naj bi po njej zapeljala spomladi 2024. Nato bo sledila sanacija obstoječe cevi, promet po obeh ceveh pa naj bi stekel v začetku leta 2026.
5. Dobrodošla novost na železniških tirih
Dobrodošle spremembe se čez nekaj mesecev obetajo tudi uporabnikom železniškega potniškega prometa. Spomladi bodo namreč po železniških tirih zapeljali novi potniški vlaki, ki so jih za Slovenske železnice izdelali pri švicarskem proizvajalcu Stadler. Na naše tire tako prihaja 52 novih vlakov, ki so jih testirali že konec lanskega leta.
Spomladi bodo po železniških tirih zapeljali novi potniški vlaki, ki so jih za Slovenske železnice izdelali pri švicarskem proizvajalcu Stadler.
Skupna vrednost naročila je znašala 320 milijonov evrov brez DDV. Pri Slovenskih železnicah so zaradi posebnosti voženj vlakov po slovenskem železniškem omrežju naročili več vrst vlakov, poleg enonadstropnih električnih garnitur tudi dvonadstropne in dizelske. Med razlogi za nakup novih vlakov so navedli starost obstoječih voznih sredstev in rast števila potnikov na glavnih progah.
6. Priložnost za nova olimpijska odličja
Potem ko se slovenski izbrani vrsti ni uspelo uvrstiti na letošnje evropsko nogometno prvenstvo, bodo novo priložnost za nacionalno športno evforijo zagotovo ponudile poletne olimpijske igre, ki jih bo od 24. julija do 9. avgusta gostil japonski Tokio. Gre za druge v vrsti troje zaporednih olimpijskih iger, ki bodo v Aziji. Zadnje zimske olimpijske igre je namreč pred dvema letoma gostil južnokorejski Pjongčang, čez dve leti pa bodo najboljši zimski športniki za medalje tekmovali v Pekingu na Kitajskem.
Na letošnjih poletnih olimpijskih igrah se bo zvrstilo 339 dogodkov, 33 športov in 50 različnih disciplin.
Na letošnjih poletnih olimpijskih igrah se bodo športniki pomerili v 33 športih in 50 različnih disciplin. Organizatorji pričakujejo več kot 11 tisoč športnikov z vsega sveta. Slovenija je na zadnjih poletnih olimpijskih igrah, ki jih je pred štirimi leti gostil brazilski Rio de Janeiro, osvojila štiri medalje. Zlato je v Riu osvojila judoistka Tina Trstenjak, srebrna sta bila kajakaš Peter Kauzer in jadralec Vasilij Žbogar, bron pa si je priborila judoistka Ana Velenšek. Nove vrhunske rezultate naših športnikov pričakujemo tudi v Tokiu.
11