Sekretar Špenga ostro o podaljšanju nadzora v schengnu

Špenga je v Luksemburgu opozoril, da notifikacije šestih držav ne upoštevajo ne obveznosti iz obstoječe pravne podlage ne priporočil Evropske komisije v okviru schengenskega svežnja. Pričakuje ustrezen odziv Evropske komisije; politično sporočilo o tem, da mora biti ta ukrep sorazmeren, uporabljen selektivno in utemeljen na verodostojnih merilih ter da je potrebna analiza tveganja.

Šest notifikacij po Špengovih besedah le še potrjuje prepričanje Slovenije, da mora prenovljena pravna podlaga vsebovati res natančna pravila o vsebini ocen tveganj in varovalke, ki bodo zagotovile večjo preglednost ukrepa.

Državni sekretar je po razpravi o schengenski reformi zelo zadovoljen, saj se je pokazalo, da se velika večina članic zaveda pomena prostega gibanja v schengenskem prostoru in poudarja, da mora biti ukrep začasnega nadzora res skrajni ukrep.

Države podprle slovenska stališča

Države, ki želijo še naprej izvajati nadzor na notranjih mejah v schengnu, so po Špengovih navedbah ostale bolj ali manj osamljene pri svojih stališčih, večina pa je podprla slovenska stališča.

Slovenija razume argumente v povezavi s teroristično grožnjo in ne nasprotuje ukrepu, temveč njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na slovensko-avstrijski meji, je še ponovil Špenga.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Avstrija po volitvah prenehala izvajati ta ukrep, je državni sekretar odgovoril, da težko reče, kako se bo Avstrija odločila, a da verjame, da bo mogoče "po nedelji kak korak v drugo smer".