Sobota, 27. 6. 2020, 12.40
4 leta, 5 mesecev
Šef policije: Skupine posameznikov poskušajo proteste izkoristiti za nasilje in obračunavanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
20
"Da je bila postavitev ograj v obsegu in na način, kot je bila postavljena, pravilna, me je prepričal tudi posnetek, ki je prikazal, kako se je del protestnikov izživljal nad častno gardo, ko so gardisti vstopali v varovano območje," je v pogovoru za STA dejal generalni direktor Anton Travner.
Dogajanje na petkovem protestu. Video: Ana Kovač
Med aktualnimi izzivi je Travner naštel preprečevanje nezakonitih prehodov meje, izvajanje nekaterih omejevalnih ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, in tedenske množične protivladne proteste.
Glede slednjih je izpostavil, da mora policija zagotavljati varnost udeležencev, s čimer sicer opravlja nalogo, pri kateri bi moral aktivno sodelovati organizator dogodka, če bi bil ta uradno prijavljen, kot to določa zakon.
"Delo policije nikakor ni usmerjeno proti mirnim protestnikom"
"Delo policije nikakor ni usmerjeno proti mirnim protestnikom, nas pa vsakokrat skrbijo skupine posameznikov, ki poskušajo te proteste izkoristiti za nasilna dejanja in obračunavanja," opozarja generalni direktor policije Anton Travner.
Na podlagi najav na družbenih omrežjih, izkušenj s preteklih protestov in drugih meril policijske uprave izdelajo ocene tveganja in na tej podlagi v času protestov izvajajo varnostne ukrepe, ki pa so po besedah Travnerja "namenjeni striktno preprečevanju kakršnegakoli nasilja oziroma kršitev javnega reda in miru". "Delo policije nikakor ni usmerjeno proti mirnim protestnikom, nas pa vsakokrat skrbijo skupine posameznikov, ki poskušajo te proteste izkoristiti za nasilna dejanja in obračunavanja," je zagotovil.
O postavitvi ograj se odločajo policijske uprave same, in pri tem ne gre za navodila Generalne policijske uprave (GPU), je dejal. Je pa GPU, natančneje Center za varovanje in zaščito, sodeloval pri načrtovanju varnostnih ukrepov za čas sredine državne proslave, saj so se je udeležile varovane osebe.
"Da je bila postavitev ograj v obsegu in na način, kot je bila postavljena, pravilna, me je prepričal tudi posnetek, ki je prikazal, kako se je del protestnikov izživljal nad častno gardo, ko so gardisti vstopali v varovano območje," je dodal Travner.
Trdno prepričan, da ljubljanska policijska uprava dela dobro
Ob tem je Travner dejal, da je "trdno prepričan, da ljubljanska policijska uprava dela dobro". Na vprašanje o ravnovesju med ukrepi preprečevanja nasilja in omejevanja svobode, ki jih nekateri očitajo policiji tudi pri legitimiranju udeležencev protestov, pa je dejal, da številke kažejo, da ni bilo nikakršnega sistematičnega popisovanja ljudi − od okoli 7000 protestnikov, ki so se zbrali predzadnji petek, so ugotavljali identiteto pri manj kot 60, od tega pri več kot polovici tistih, ki so vstopili na varovano območje.
Drugi večji izziv policije je omejevanje nezakonitih prehodov meje. Pri tem gre za zaznavanje vstopov v državo, prijemanje kršiteljev, postopke z njimi in njihovo vračanje v državo, iz katere so v Slovenijo vstopili, pretežno v Hrvaško. Travner je ob tem izpostavil, da zadnje čase veliko poudarka dajejo intervjujem s prijetimi prebežniki, iz katerih poskušajo dobiti čim več informacij o organizatorjih prehodov, torej tihotapcih.
Tihotapljenje ljudi je po Travnerjevih besedah "najbolj ogabna oblika kriminala". Tihotapci ljudem v stiski obljubljajo med in mleko, vzamejo jim veliko denarja, nato pa jih spravijo v veliko nevarnost. Čez meje jih poskušajo pretihotapiti v tovornih vozilih, cisternah, vlakih, skrite v tovoru. "Nedavno smo naleteli na migrante, skrite vagonu, polnemu koruze, kar je lahko smrtno nevarno," je navedel.
Zato bi si želel sprememb zakona o tujcih in zakona o kazenskem postopku, ki bi olajšala pričanje tujcev pred preiskovalnim sodnikom, še preden se jih vrne v državo, iz katere so vstopili v Slovenijo.
Obenem je izpostavil nenehno prilagajanje migrantov in sprememb metod tihotapljenja ljudi. V splošnem se migracijske poti sicer ne spreminjajo veliko - večinoma gre za prehode iz Severne Afrike do Turčije, nato pa prek Severne Makedonije, Srbije, BiH, Hrvaške in Slovenije v Zahodno Evropo. Del poti se iz Srbije odcepi proti Romuniji in Madžarski. Prav tako so še vedno aktivne poti skozi Albanijo in Črno goro ter čez morje v Grčijo in nato preko Italije na sever. Po Travnerjevih besedah je trenutno na Balkanu okoli 20 tisoč migrantov, slaba polovica od tega v Srbiji in nekaj več kot polovica v BiH.
Se pa spreminjajo poti prehajanja slovenske meje. "Ko smo zaradi pritiska nezakonitih migracij na območjih PU Novo mesto in Ljubljana tam ukrepe zaostrili, se je ta preselil na območje PU Koper," je ponazoril. Opažajo tudi porast prehodov na težje prehodnih območjih, ki jih manjše skupine in posamezniki prečkajo peš.
20