Šarec s hrvaškim kolegom Banožićem potrdil dobro sodelovanje

Ministra sta med drugim izmenjala mnenja o aktualnih razmerah na Zahodnem Balkanu, vojni v Ukrajini in sodelovanju v okviru Nata in EU. V tem kontekstu sta razpravljala o sodelovanju obeh držav na mirovnih misijah in operacijah kot tudi o obrambnih reformah in modernizaciji.

Minister Šarec je v izjavi po srečanju uvodoma opozoril na dobro sodelovanje med državama na obrambnem področju in se hrvaškemu kolegu zahvalil za pomoč Hrvaške pri gašenju poletnih požarov na Krasu. "Naravne nesreče, s katerimi se spopadata obe državi, nas opominjajo, kako pomembna sta sodelovanje in solidarnost med državami," je dejal.

"Veseli me, da je slovenska stran izrazila zanimanje za izmenjavo informacij o hrvaških izkušnjah, povezanih z letali za gašenje požarov," pa je dejal Banožić in pri tem poudaril pripravljenost Hrvaške na sodelovanje na tem področju tudi v prihodnje.

Ob napovedi nadaljnjega uspešnega sodelovanja med državama je Šarec navedel preteklo sodelovanje oboroženih sil obeh držav v okviru vaj Jadranski udar in Preskok, poleg tega pa je dejal, da se že nadaljujejo pogovori o sodelovanju na vajah Defender 23 prihodnje leto.

Šarec predlagal sklenitev sporazuma na področju vaj in usposabljanj

Slovenija je Hrvaški tudi predlagala sklenitev splošnega sporazuma na področju vaj in usposabljanj, ki bi po Šarčevih besedah omogočal hitrejše in učinkovitejše načrtovanje in izvedbo omenjenih aktivnosti.

Slovenski minister je napovedal tudi, da državi načrtujeta povezovanje slovenske uprave za vojaško dediščino z ustrezno institucijo na Hrvaškem oziroma ponovno vzpostavitev sodelovanja vojaških muzejev z namenom dviga kakovosti dela na področju varovanja vojaške dediščine in proučevanja vojaške zgodovine.

V nadaljevanju pogovorov sta ministra izmenjala poglede na regionalno sodelovanje, ki je po mnenju obeh pomembno in ključno za krepitev zaupanja in varnosti v širši regiji. Državi namreč sodelujeta pri Pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC), Jadranski listini (A-5) in Pobudi za sodelovanje obrambnih ministrstev jugovzhodne Evrope (South-East Europe Defence Ministerial - SEDM).

Glede razmer na Zahodnem Balkanu je Šarec dejal, da ta regija ostaja operativna prednostna naloga slovenskih sil in da bo Slovenija v prihodnje okrepila svoj prispevek v misijah Kfor na Kosovu in Eufor-Althea v BiH. Pomembnost obeh misij je navedel tudi hrvaški minister Mario Banožić in izrazil zadovoljstvo nad nedavnim podaljšanjem mandata zadnji.

Slovenija se je po besedah Šarca zavezala nadaljnji podpori Ukrajini in se pridružila pobudi Zaščita evropskega neba. "Zavezani smo h krepitvi zavezniške obrambne in odvračalne drže. Zavedamo se, da je prav v luči vojne v Ukrajini nujno močno partnerstvo znotraj zveze Nato in EU," je menil Šarec in dodal, da je vojna v Ukrajini pokazala, da so potrebna dodatna vlaganja v raziskovanje in razvoj na vojaškem področju.

Na novinarsko vprašanje, ali bosta državi Ukrajini poslali dodatna bojna vozila, je Šarec odgovoril, da o tem s hrvaškim kolegom nista govorila, sta se pa strinjala, da je treba Ukrajini pomagati zlasti na humanitarnem področju in na področju razminiranja.

"Strinjala sva se, da bosta Slovenija in Hrvaška ostali predani nadaljnji podpori Ukrajini in ukrajinskemu narodu v borbi za neodvisnost, suverenost in teritorialno celovitost," pa je dejal Banožić in izrazil zadovoljstvo nad nedavnim vrhom Krimske platforme, ki je bil v Zagrebu.

Za konec je Banožić menil, da so bili današnji pogovori produktivni in koristni za prihodnje sodelovanje, ter slovenskega ministra povabil na obisk na Hrvaško. Na novinarska vprašanja ob tej priložnosti ni želel odgovarjati.