Šarec in Cerar na Bledu o nujnosti trajnostnih rešitev

Premier Marjan Šarec je opozoril, da časa za aktivnosti, ki so potrebne za zagotovitev varne in stabilne prihodnosti naslednjim generacijam, zmanjkuje. Ob tem je poudaril, da je treba h globalnim izzivom pristopiti enotno in koordinirano, in sicer z odgovornostjo do mladih generacij, ki že prevzemajo pobudo na področju trajnosti.

Zato je treba po njegovem mnenju sodelovati z mladimi voditelji in aktivisti, se učiti od njihove vizije in poguma ter v njihovih aktivnostih najti navdih. "Stalno čakanje na globalni odziv ne bo zagotovilo sprememb," je opozoril in dodal, da je zadnji čas za vzporedni pristop od spodaj navzgor. Narediti je treba, kar je mogoče na individualni, nacionalni in evropski ravni, ter to zahtevati tudi na globalni ravni, je pozval.

Novice Trumpov novi odposlanec na Bledu začenja svojo balkansko misijo

"Čeprav idejo trajnostnega razvoja podpirajo skoraj vsi v mednarodni skupnosti, tako posamezne države, regije, vlade, korporacije kot državljani, pa smo še vedno zelo daleč od tega, da bi jo uveljavili v praksi," je menil zunanji minister Miro Cerar. Opozoril je, da je cena za trajnostni razvoj vseeno precej nižja, kot če ne bomo storili ničesar, saj bodo podnebne spremembe prizadele vse.

Cerar meni, da se je treba pogovoriti o odgovornosti, da ideja o trajnostnem razvoju zaživi in se trajnost vnese v vsako poro družbe. "Zato bomo na letošnjem forumu predlagali jasne načrte, kako delovati trajnostno," je napovedal in dodal: "Našo skupno prihodnost ustvarjamo samo skupaj. Zato ne vprašuj, komu zvoni blejski zvon, zvoni planetu."

Šarec si želi aktivne in glasne EU

Šarec je izpostavil, da morajo biti tudi razprave o prihodnosti EU trajnostne. Želi si aktivne in glasne EU. Pričakuje, da bo v prihodnjem obdobju sposobna zagotoviti vodstvo, osredotočeno na prihodnost, in zagotoviti vključujoče in trajnostne družbene in ekonomske spremembe.

Izpostavil je tudi nekatere dosežke Slovenije na področju trajnostnega razvoja, na katerem je Slovenija pomemben akter. Trajnost bo tudi rdeča nit slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2021, ko bo ena od prioritet tudi potreba po širitvi EU na države Zahodnega Balkana.

Cerar je spomnil, da je bil BSF vedno pogumen, kar zadeva Balkan in širitve EU. Slovenija ima strateški interes, da države regije dosežejo stabilnost in blaginjo ter čim prej postanejo članice EU. V aktualnem geopolitičnem kontekstu pa bo širitev pod velikem pritiskom, zato bodo reforme držav kandidatk še bolj pomembne. Hkrati mora EU uresničiti svoje zaveze, saj si ne more privoščiti, da bi izgubila regijo Zahodnega Balkana.

Na letošnjem forumu bo tako ena osrednjih tem znova tudi stanje EU. Kot je poudaril Cerar, morajo novo izvoljeni voditelji unije v tem času naraščajoče negotovosti, brexita in notranjih izzivov pokazati odločnost in odgovornost.

Kot je ocenil Cerar, bodo migracijski tokovi ena izmed tem, na katerih bo EU obstala ali padla. Ne gre pa le za varnostno vprašanje, ampak hkrati za vprašanje demografije in priložnosti. "Migracije se bodo zagotovo nadaljevale, vztrajati pa je treba na spoštovanju demokratičnih standardov in naše kulture," je dejal.

Pahor in Kaljulaidova ne vidita alternative EU

Slovenski predsednik Borut Pahor in estonska predsednica Kersti Kaljulaid sta v svojem pogovoru poudarila, da EU nima alternative, ki bi zagotavljala stabilnost. Kot je dejal Pahor, je trenutno evropska ideja v krizi, ki traja že več let. Zato je Evropsko komisijo, Evropski svet in Evropski parlament pozval k novi konvenciji o prihodnosti unije, morda k novemu ustavnemu procesu.

Izpostavil je, da se nova Evropska komisija ne bo mogla soočiti s strateškimi vprašanji, kot je prihodnost unije, če najprej ne bo rešila ključnih dveh trenutnih izzivov, to sta brexit in migracije. Predsednika sta se strinjala, da bo soočenje z migracijami ena ključnih prvih nalog nove Evropske komisije. Estonska predsednica je ob tem izpostavila pomen sodelovanja z Afriko, od koder prihajajo migranti.

Za reševanje tovrstnih vprašanj je najprimernejši multilateralni pristop, so se strinjali na naslednjem panelu, na katerem je sodeloval tudi Cerar. Nobena država ne more samostojno in po svoje npr. reševati problema podnebnih sprememb, je opozorila predsednica 73. Generalne skupščine ZN Maria Fernanda Espinosa.

Pomembna tema današnjih razprav je bil tudi brexit. Pahor je dejal, da je sporazum, ki sta ga sklenila London in Bruselj, dober. 27 držav se lahko dogovori za spremembe sporazuma, a slovenski predsednik pred začetkom spreminjanja želi zagotovitev, da bo proces spreminjanja končan.

Kaljulaidova pa je poudarila, da se ni mogoče ponovno pogajati o sporazumu, dokler Velika Britanija ne bo spremenila svojih pogajalskih izhodišč. Trenutni sporazum namreč temelji na teh izhodiščih.

Šarec po pogovorih s von der Leynovo še brez informacij o resorju

Šarec se je že dvakrat pogovarjal s predsednico bodoče Evropske komisije Ursulo von der Leyen, zadnjič prejšnji teden, a še vedno ni sporočila, kateri resor bo dodelila slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja Janezu Lenarčiču. Šarcu se to, kot je nakazal ob prihodu na blejski strateški forum, niti ne zdi bistveno.

"Govorila sva že dvakrat, enkrat takoj po tistem, ko je bila potrjena, drugič prejšnji teden. Ta teden pa namerava po mojih informacijah opraviti še en krog pogovorov in po teh pogovorih se bo verjetno odločila," je danes povedal Šarec novinarjem na Bledu.

Na vprašanje, ali je dobil kakšen namig, kateri resor bi lahko pripadel Lenarčiču, je dejal, da se "na namige ni za zanašati". "Bomo videli, kaj bo, ko bo sporočila. Še bolj pomembno kot sam resor pa je, da imamo svoje ljudi tudi po drugih resorjih, da komunikacija teče in da bo naš član komisije aktiven ter bo bo kot član komisije tudi kdaj pomagal Sloveniji," je dejal premier.

V Bruslju so sicer o sestavljanju nove ekipe Evropske komisije še vedno zelo skrivnostni. "Nič ni odločeno, dokler ni vse odločeno," je danes poudarila govorka komisije Mina Andreeva in opozorila, da ne bodo nujno vsi, ki se pojavljajo v medijih, v resnici komisarski kandidati.

Ključen manjkajoč košček sestavljanke je Italija, ki komisarskega kandidata zaradi procesa oblikovanja nove vlade še ni niti predstavila.

Andreeva je pri tem opozorila, da je za zdaj edini znani časovni okvir 1. november, ko bi morala začeti delati nova komisija.