Ponedeljek, 15. 4. 2019, 15.08
5 let
Pogajanja z zdravniškimi sindikati
Šarec: Dialog nadaljujemo, a ne bomo privolili v izsiljevanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,83
4
Strah ljudi, da bodo ostali brez zdravnika, je odveč, saj vlada ne bo dopustila kolapsa primarne zdravstvene ravni, je povedal premier Marjan Šarec.
Premier Marjan Šarec je na seji državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Mihe Kordiša (Levica) poudaril, da bo vlada vsekakor nadaljevala dialog z zdravniškimi sindikati pri reševanju težav v javnem zdravstvu, a pri tem ne bo privolila v izsiljevanja in pritiske. Dodal je, da tudi ne sprejema mnenja sindikatov, da je v zdravstvu vse narobe.
Tako v odgovoru Kordišu kot Robertu Pavšiču (LMŠ) se Šarec ni mogel izogniti odmevnemu pismu predsednika sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igorja Muževiča, ki ga je prejšnji teden objavil tednik Mladina. "Če bi bil teoretik zarot, bi rekel, da gre za navodila, ki se danes uresničujejo. Rekel bi, da je za tem en sam cilj, postati zasebnik. Zbal bi se, da gre v ozadju zgolj za finančne interese," je dejal.
"Strah ljudi, da bodo ostali brez zdravnika, je odveč"
A je premier dodal, da ni teoretik zarot, zato upa, da ne gre za lažno igranje na čustva in zlorabo strahu pred boleznijo. "Upam, da ne gre za izsiljevanje na plečih bolnikov. Želim verjeti, da ne gre za načrtno rušenje javnega zdravstva in insceniranje neznosnih razmer. Želim verjeti, da cilj ni privatizacija," je opozoril. Šarec sicer ne skriva, da ga odpovedi zdravnikov skrbijo. A strah ljudi, da bodo ostali brez zdravnika, je odveč, saj vlada po njegovih besedah ne bo dopustila kolapsa primarne zdravstvene ravni.
Šarec: Slovenija s Hrvaško ni v nič večjem sporu, kot je bila doslej
Premier Šarec je v državnem zboru zagotovil, da ob prisluškovalni aferi glede arbitraže Slovenija s Hrvaško ni v nič večjem sporu, kot je bila doslej. Hrvaška medtem po Šarčevih besedah prav tako ni nič bolj pripravljena na implementacijo arbitražne razsodbe, kot je bila pred zadnjimi razkritji glede prisluškovalne afere.
Ob robu seje državnega zbora je na novinarska vprašanja dodal, da je povedal že vse v povezavi s to afero. "Dodam lahko samo to, da me žalosti, da del slovenske opozicije, pa še kdo, bolj sodeluje s Hrvati kot pa z domačo politiko. Tega na Hrvaškem ne boste našli, tam vlada enotnost," je opozoril Šarec.
Izstop iz enotnega plačnega sistema bi povzročil razpad sistema
Premier je odgovoril tudi na Pavšičevo vprašanje v zvezi z morebitnim izstopom zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ta hip po njegovih besedah ni mogoč izstop nobene poklicne skupine, saj bi sistem razpadel. Spregovoril je tudi o plačah zdravnikov in dejal, da čeprav niso vse zdravniške plače visoke, je bilo januarja med 1.000 najbolje plačanimi javnimi uslužbenci 838 zdravnikov. Pri tem je ponazoril, da je bil sam januarja na 1.714. mestu, minister za zdravje pa na 2.248. mestu na lestvici najbolje plačanih javnih uslužbencev.
Kordiš je v svojem poslanskem vprašanju menil, da je treba zaradi prikrite privatizacije, ki smo ji priča v javnem zdravstvu, novelirati zakon o zdravstveni dejavnosti in v njem "zamašiti privatizacijske luknje". Šarec je v odgovoru dejal, da ga bolj kot privatizacija skrbijo predolge čakalne dobe v zdravstvu ter vprašanje dostopnosti in kakovosti storitev za bolnike.
Šarec koncesionarje razume kot del javnega zdravstva
Premier se ni strinjal z oceno, da so koncesije glavni vzvod neželene privatizacije. Po njegovih besedah je treba koncesionarje razumeti kot del javnega zdravstva, ne kot zasebnike. Je pa pritrdil mnenju, da je vendarle treba novelirati zakon o zdravstveni dejavnosti. O odnosu vlade do zdravniških sindikatov pa je dejal, da loči med sindikati in zdravniki.
Čakalne dobe so se od oktobra do marca skrajšale
Premier je navedel podatke, ki po njegovih besedah kažejo, da so se čakalne dobe v zadnjega pol leta, od oktobra do marca, vendarle skrajšale. "Skupno število čakajočih se je zmanjšalo za 40.180 oziroma za 24 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za več kot 15.600 oziroma za petino," je navedel.
Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege se je po Šarčevih besedah zmanjšalo za 24.500 oziroma za več kot četrtino: "V istem obdobju, torej od oktobra do marca, se je skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zmanjšalo za 20.060 bolnikov oziroma za 29 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za 5.750 oziroma 17 odstotkov."
Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov, to je za 14.310. "To pomeni, da se čakalne vrste vendarle skrajšujejo, ne še tako, kot bi si vsi to želeli, vendar napredek je," je še dodal premier.
4