Šabeder: Podatkom o čakalnih dobah ne gre zaupati #video

Nasploh so bile razprave na današnjem posvetu, ki sta ga pripravila Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo, pod vtisom sredinega sporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da so se podatki o čakalnih dobah izkazali za netočne. Podatki v aprilskem poročilu o številu čakajočih bolnikov so bili za 20 tisoč nižji od dejanskega števila čakajočih.

Novice Za skrajševanje čakalnih dob porabili le osem od 18 milijonov evrov

Šabeder: Zadevi bomo prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake

Tudi minister za zdravje Aleš Šabeder je dejal, da so bili podatki o čakalnih dobah, ki so jih dobili v začetku aprila, "skoraj preveč optimistični", zato so od NIJZ zahtevali dodatna pojasnila. Sprva so po njegovih besedah dobili zagotovilo, da so podatki točni, nato pa je sredi maja prišlo obvestilo NIJZ, da ti ne držijo in da so dejanske čakalne dobe daljše od podatkov v poročilu.

Foto: STA ,

Kot je navedel, so na ministrstvu od izvajalcev dobili opozorilo, da NIJZ prepogosto spreminja metodologijo zbiranja podatkov o čakalnih dobah, to pa vnaša zmedo. Po njegovih besedah za zdaj še nimajo odgovora NIJZ, zakaj je bilo to potrebno. "Zadevi bomo prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake," je zagotovil minister in spomnil, da se težava beleženja čakalnih dob vleče že daljše obdobje.

"Pripravili smo sredstva za skrajševanje čakalnih dob, vendar bi bila njihova poraba v času, ko nimamo točnih podatkov, skrajno neodgovorna. Zaradi nezanesljivih podatkov tudi ni možna primerjava s preteklimi obdobji. Očitno imamo zmešnjavo, ki jo bomo morali v zelo kratkem času urediti," je dodal Šabeder in napovedal izvedbo revizije, ki naj bi tudi pokazala, kdo je za to odgovoren.

Sušelj: Nezanesljive podlage za odločanje nas vznemirjajo

Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je poudaril pomen točnih podatkov, še zlasti pri čakalnih dobah. Po njegovih besedah vse odločitve ZZZS temeljijo na podatkih: "Programe in vire širimo prav za področja, kjer so nedopustno dolge čakalne dobe, zato nas takšne nezanesljive podlage za odločanje vznemirjajo."

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je poudaril, da vse odločitve ZZZS temeljijo na podatkih: "Programe in vire širimo prav za področja, kjer so nedopustno dolge čakalne dobe, zato nas takšne nezanesljive podlage za odločanje vznemirjajo." Foto: STA ,

Dejal je, da ima ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev pravico zahtevati točne podatke, ne pa zgolj prositi zanje. Pozitivni učinek čakalnih dob vidi v tem, da silijo v racionalnejšo uporabo kapacitet, vendar po njegovih besedah ne sme biti nobenih kompromisov v škodo bolnikov, kot so predolge dolge čakalne dobe.

Dodal je, da sicer ne pozna resnega zdravstvenega sistema, ki ne bi imel čakalnih dob. Sušelj je tudi pojasnil, da na ZZZS že več mesecev dobivajo opozorila s terena, da podatki o čakalnih dobah niso dovolj zanesljivi in da bi morali sistem e-naročanja temeljito preveriti.

Novice Poteza zavarovalnic, ki jasno kaže, da je javno zdravstvo v krizi

Poredoš: Čakalna doba ne sme biti tako dolga, da se bolniku poslabša stanje

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je ocenil, da zgolj povečanje dotoka denarja v zdravstvo ne bo rešilo težave čakalnih dob. Po njegovi oceni so nujne korenite sistemske spremembe, ki bodo temeljile na posodobljeni zakonodaji. Da "horuk akcije", kot smo jim bili priča v preteklosti, niso pot do rešitve, je opozoril tudi Sušelj.

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je v nagovoru dejal, da so čakalne dobe na nekaterih področjih nujno zlo, s katerim se spopadajo tudi tuji zdravstveni sistemi, kar pa po njegovih besedah ni opravičilo za nedopustno dolge čakalne dobe: "Čakalna doba ne sme biti tako dolga, da se bolniku med čakanjem zdravstveno stanje poslabša."

Poredoš je izrazil prepričanje, da bi bilo slovensko zdravstvo z boljšo organizacijo in dodatnimi finančnimi viri sposobno odpraviti predolge čakalne dobe. Posebej ozko grlo pri reševanju te težave vidi v pomanjkanju kadra. Po njegovih besedah bi zato veljalo pomisliti tudi na "sveže upokojene" zdravnike, ki jim zakonodaja onemogoča, da bi delo nadaljevali.