Četrtek, 15. 9. 2016, 18.31
7 let, 1 mesec
V Ljubljani s protestom izrazili nasprotovanje Ceti #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,33
2
Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je več sto ljudi danes zbralo na shodu, na katerem so pod sloganom Ne v našem imenu! izrazili nasprotovanje prostotrgovinskemu in investicijskemu sporazumu med EU in Kanado, znanem pod kratico Ceta.
"Tukaj smo, da prenesemo sporočilo vladi in državnemu zboru. Stop, Ceta!" je v imenu organizatorjev poudaril Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera. Kot je dodal, se bodo v teh dneh po vsej Evropi odvijale podobne akcije.
Kot je pojasnil Gnezda, Ceta posega na ključna področja življenja vsakega posameznika. "Od tega, koliko nam bodo še dostopne osnovne storitve, do tega, kakšno hrano bomo uživali, v kakšnem okolju bomo živeli, kakšne bodo naše socialne pravice, ali bomo še bolj zašli v prekarizacijo dela in tako naprej," je izpostavil.
Med najbolj spornimi določili v Ceti je Gnezda izpostavil ICS, mehanizem za reševanje sporov, ki korporacijam omogoča, da lahko tožijo države. "Poleg tega pa so zelo sporne določbe na področju gensko spremenjenih organizmov, prehranske varnosti in tudi komercialne rabe vodnih virov," je naštel.
Zelo nevaren je po njegovem tudi negativen pristop na področju liberalizacije storitev. Sporazum namreč prinaša liberalizacijo vseh storitev z izjemo tistih, ki so izrecno navedene. "To pomeni, da bodo storitve, ki danes sploh še ne obstajajo, podvržene zgolj pravilom trga in sporazuma," je izpostavil sogovornik.
Šoltes: Sporazumi morajo pasti
Slovenski evropski poslanec Igor Šoltes je v nagovoru zbrani množici poudaril, da je prostotrgovinski sporazum TTIP, o katerem se pogajata EU in ZDA, na kolenih. "Ceta pa se še vedno neslavno opoteka naokrog. Sporazumi morajo pasti, da bomo ljudje lahko stali in obstali," je dejal.
Kaj je Ceta?
Ceta je celovit gospodarski in trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado, o katerem so se nedavno končala pogajanja.
Namen sporazuma je odprava ovir, ki omejujejo trgovino in investicije med obema partnericama, s čimer naj bi se olajšala nakup in prodaja blaga in storitev med EU in ZDA. Partnerici želita svojim podjetjem omogočiti tudi lažje investiranje v gospodarstvo druge pogodbenice. Partnerstvo naj bi spodbudilo gospodarsko rast na obeh straneh Atlantika.
Shod v Ljubljani po Šoltesovem mnenju opozarja, da se z demokracijo ne gre igrati. "Nihče se nima pravice za zaprtimi vrati igrati z našo usodo in našo prihodnostjo," je poudaril.
Šoltes je med drugim povedal, da bi po zadnji ameriški študiji v 15 letih sporazum na ravni EU zahteval več kot 250 tisoč delovnih mest. Tudi on je kot enega najspornejših delov izpostavil arbitražna sodišča, "ki so velika nadvlada običajnim evropskim sodiščem in pomenijo zlorabo prava, ker ščitijo samo investitorje, in s tem predstavljajo predajo suverenosti velikim korporacijam".
Izredno sporna se Šoltesu zdi tudi načrtovana začasna raba Cete. "To pomeni trajno zlorabo demokracije, ker se znova odloča v imenu in namesto nacionalnih parlamentov in ljudi," je menil.
Šoltes zagotavlja, da do Bruslja seže tudi glas ulice
"Mislim, da je tudi v Bruslju in Strasbourgu čutiti nasprotovanje tem sporazumom, zlasti zaradi številnih neznank," je dodal Šoltes in zagotovil, da tako do Bruslja kot do drugih evropskih prestolnic seže tudi glas ljudi z ulice.
Sporazum Ceta je sicer zdaj na ključnem delu svoje poti. Na ravni EU se usklajujejo še zadnja določila glede začasne rabe, prihodnji teden pa naj bi v Bratislavi na neformalnem zasedanju trgovinskih ministrov držav EU že dosegli neuradni politični dogovor o tem, kako bodo postopale države. Po besedah Gnezde naj bi šla Ceta do konca meseca v razpravo ali odločanje tudi v slovenskem parlamentu.
Uradno naj bi sicer Ceto 18. oktobra podpisali zunanji ministri EU, 27. oktobra pa naj bi na vrhu EU-Kanada sledil še formalni svečani podpis.
2