"S predvolilno koalicijo bi se lahko postavili po robu Šarcu"

Andraž Zorko iz Valicona poudarja, da vstop v predvolilno koalicijo za stranke vedno prinaša tveganje. Foto: Ana Kovač

Predvolilne koalicije v slovenskem političnem prostoru v nasprotju s sosednjo Hrvaško, kjer je zaradi njihovega volilnega sistema takšno povezovanje strank tako rekoč nujno za preboj v parlament ali zmago na volitvah, niso pogost pojav, pripoveduje politični analitik Andraž Zorko iz družbe Valicon.

Demos in Združena levica kot uspešna primera predvolilnih koalicij

"Verjetnost nastanka predvolilne koalicije je sorazmerna verjetnosti uspeha oziroma neuspeha na volitvah. Koalicija oziroma skupna lista strank bi bila smiselna, če bi šlo za skupino manjših lokalnih strank, ki bi se tako lahko prebile v parlament, medtem ko jim posamezno to najbrž ne bo uspelo," pojasnjuje Zorko.

Kot primer predvolilne koalicije, katerih cilj je prestop parlamentarnega praga, Zorko izpostavlja Združeno levico na parlamentarnih volitvah leta 2014. Kot drug primer povezovanja, katerega namen je zmaga, pa Demos: "Tukaj gre za povezovanje večjih sorodnih strank z namenom doseči zanesljivo zmago, kot je to na primer uspelo Demosu leta 1990."

Kot primer predvolilne koalicije Zorko izpostavlja uspeh Združene levice na državnozborskih volitvah leta 2014. Foto: STA ,

Skupna lista bi se lahko zoperstavila Listi Marjana Šarca

Po njegovih besedah bi predvolilno koalicijo, katere cilj bi bil premagati Marjana Šarca na junijskih volitvah, lahko pričakovali tako na levici kot tudi na desnici: "Če bo trenutno razmerje na lestvicah javnomnenjskih raziskav takšno tudi ob začetku predvolilne kampanje, je to eden od mogočih scenarijev."

Vendar pa politični analitik opozarja, da lahko vstop v takšno koalicijo za posamezno stranko prinaša tudi precej veliko tveganje: "Na koncu gre za precej preprost izračun tveganja, kaj lahko stranke z nastopom na skupni listi pridobijo kot skupina in kaj lahko izgubijo kot posamezne stranke. Precej bolj kompleksen je nato proces dogovora, zato je pri nas teh koalicij razmeroma malo."

Zorko pričakuje, da bo verjetnost pojava predvolilnih koalicij zaradi dolgega seznama strank, ki imajo realne in resne možnosti za prestop parlamentarnega praga, sicer vseeno nekoliko večja kot v preteklosti.

Zorko ne izključuje možnosti, da bi na levici in tudi na desnici v prihodnjih tednih nastala predvolilna koalicija proti Marjanu Šarcu. Foto: Bojan Puhek

V SD bodo kandidirali s svojo listo, kandidat za mandatarja bo Židan

Večina že uveljavljenih levih oziroma levosredinskih strank bo na prihajajočih volitvah kljub realni nevarnosti, ki jo zanje predstavlja Šarec, tako kot v preteklosti nastopila samostojno. V SD poudarjajo, da bodo na letošnjih parlamentarnih volitvah nastopili samostojno.

"Socialni demokrati verjamemo, da lahko s predsednikom Dejanom Židanom, ki je naš kandidat za mandatarja, drugimi odličnimi kandidatkami in kandidati ter strokovnim volilnim programom dosežemo izjemen rezultat ter prepričamo volivke in volivce, da smo vredni zaupanja za vodenje države," poudarjajo v SD.

Tudi v Levici se ne bodo povezovali z drugimi strankami, so pa odprti za projektno sodelovanje in pogovore s strankami, "ki bodo dale prednost izboljšanju položaja ljudi pred kapitalskimi dobički in zaostrovanjem varnostnih politik". Na parlamentarnih volitvah bodo nastopili samostojno.

V Stranki Alenke Bratušek pripravljeni na povezovanje s strankami levice

V nasprotju z SD in Levico v Stranki Alenke Bratušek ne izključujejo možnosti za tesnejše sodelovanje z levimi in levosredinskimi strankami. "Povezali bi se lahko s strankami, ki imajo soroden program in ki jim je najpomembnejše delati dobro za državo, tako kot smo delovali mi, ko je vlado vodila naša predsednica Alenka Bratušek," so sporočili iz stranke nekdanje premierke.

V Stranki Alenke Bratušek ne izključujejo pripravljenosti za tesnejše sodelovanje z levimi in levosredinskimi strankami. Foto: Ana Kovač

V stranki poudarjajo, da povezovanje med strankami in v cilje usmerjeno vladanje, s katerim mnoge stranke letos poskušajo prepričati volivce, nista nikakršna novost.

"Ne glede na to, ali se bomo leve in levosredinske stranke pred volitvami odločile za še tesnejše sodelovanje, smo v Stranki Alenke Bratušek prepričani, da bo naslednja vlada levosredinska. Če nič prej, bomo torej s strankami, ki jih omenjate, sodelovali v novi vladi," so samozavestno poudarili v stranki Bratuškove.

Sodelovali bi s konstruktivnimi strankami, z Janševo SDS pač ne

Vlado podobnih političnih barv si v naslednjem mandatu želijo tudi v SD: "Želimo si, da bi bila prihodnja vlada leva oziroma levo sredinska in jasno razumela izzive države, ki so pred nami v prihodnjih letih."

Glede morebitnega sodelovanja s sorodnimi strankami so v SD poudarili, da si v prihodnjem mandatu želijo preboj Slovenije na gospodarskem, družbenem in preostalih področjih ter da se država s pospešitvijo nekaterih procesov uvrsti v vrh najrazvitejših držav sveta.

V SD pod vodstvom Dejana Židana bodo kljub potencialnemu uspehu Šarca na volitvah nastopili s samostojno listo. Foto: Bojan Puhek

Kot dodajajo, so za cilje, ki jih pripravljajo v sklopu volilnega programa, pripravljeni sodelovati s strankami, ki bodo delovale konstruktivno ter ne bodo vračale države v preteklost in hujskale ljudi proti drugače mislečim.

"Ne vidimo možnosti, da bi v prihodnji vladi sodelovali s stranko SDS pod vodstvom Janeza Janše, ki v zadnjih letih deluje v smeri razdora v družbenem in političnem prostoru, sovraštva do drugače mislečih in nezmožnosti doseganja kompromisov o pomembnih projektih, ki so v korist Slovenije ter vseh njenih državljank in državljanov," poudarjajo v SD.

DeSUS na volitve samostojno, v Stranki Alenke Bratušek pripravljeni na povezovanje

V DeSUS tako kot v SD pravijo, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah ne bodo nastopili na skupni listi z drugimi strankami. "Vsekakor je jasno, da bo šla stranka DeSUS na volitve samostojno tako kot vedno do zdaj," poudarjajo v DeSUS, kjer bodo na programski konferenci 7. marca začrtali smernice delovanja za naprej, tudi za predvolilno kampanjo.

V sredo so volilni kongres stranke, na katerem bodo volili predsednika stranke in sprejeli programske usmeritve za državnozborske volitve, napovedali tudi v SMC. Predsedniku stranke Miru Cerarju junija namreč poteče mandat na čelu stranke. Čeprav bi stranko lahko začasno vodil kot vršilec dolžnosti, se je Cerar odločil preveriti zaupanje med člani stranke.

V SMC poudarjajo, da pred volitvami lahko skupni jezik najdejo z vsemi, ki znajo postaviti interese Slovenije pred lastno politično računico, glede potencialne predvolilne koalicije pa zatrjujejo: "Letos, ko so pred nami volitve z enim težje predvidljivih rezultatov, je možno pričakovati tudi kakšno tovrstno potezo, vendar se vsaj v SMC s preštevanjem na zalogo ne ukvarjamo."