Četrtek, 18. 4. 2024, 14.21
7 mesecev, 1 teden
Rešite večne dileme o dedovanju – kako je z oporoko in nujnimi deleži?
Vsak proces dedovanja je poseben, drugačen, zato informacije, kako poteka dedovanje, težko posplošimo. Pa vendar vam v tem članku podajamo glavne usmeritve in odgovore na najpogostejša vprašanja o oporoki in nujnih deležih. S pomočjo Pravnika na dlani boste tako na pravi poti do razumevanja svojega primera.
Načini dedovanja
Dedovanje se ugotavlja glede na to, v kakšnem razmerju so bile osebe z zapustnikom, praviloma pa se ureja z zakonom ali oporoko. Če je pokojni svoje želje zapisal v obliki oporoke, se v zapuščinskem postopku upošteva ta. Če pokojni oporoke ni uredil, se dedovanje ureja po zakonu o dedovanju. To pomeni, da se premoženje razdeli med zakonite dediče. Postopek temelji na dednih redih:
- prvi dedni red (potomci/posvojenci zapustnika in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner),
- drugi dedni red (zapustnikovi starši/posvojitelji ter zapustnikovi bratje in sestre),
- tretji dedni red (zapustnikovi dedi in babice ter njihovi potomci).
Je čas, da napišete oporoko o dedovanju?
Oporoka je izjava osebe (oporočitelja) o tem, kako naj se njegovo premoženje po njegovi smrti razdeli. Poznamo več vrst oporok – lastnoročna, pisna, sodna in notarska. Lastnoročna oporoka mora biti napisana z lastno roko oporočitelja (ne na računalniku) in tudi podpisana. Pisno oporoko lahko piše tudi kdo drug ali je natipkana na računalnik. Pomembno je, da je oporočitelj izjavil, da je to njegova oporoka, in da se lastnoročno podpiše. Podpisati pa se morata tudi dve priči. Sodna oporoka se uredi na okrajnem sodišču. Oporočitelj tam ustno izjavi svojo voljo, sodišče pa jo natančno zapiše v zapisnik. Zadnja je notarska oporoka, k jo na podlagi ustne izjave oporočitelja sestavi notar. Tudi v tem primeru morata poleg oporočitelja biti prisotni dve priči.
Cenik notarske oporoke je določen z notarsko tarifo. Višina stroška je odvisna od vrednosti premoženja v oporoki in je razmejena med 18,50 evra in 252,50 evra. K znesku se prišteva še DDV.
Koga lahko v oporoki določim kot dediča?
Vsak, ki je živ v trenutku oporočiteljeve smrti, lahko postane dedič. Izjemoma lahko deduje še nerojen, a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ.
Če ste oporoko že napisali, pa ste si premislili, jo lahko spremenite ali napišete novo. Oporoko lahko namreč kot oporočitelj kadarkoli deloma ali v celoti prekličete, jo spremenite in dopolnite. Prekličete jo lahko s pisno izjavo ali pa enostavno sestavite novo oporoko, v njej pa zapišete, da preklicujete staro.
Dilema: v oporoki nisem naveden, želim pa dedovati
Kdaj in kako torej uveljaviti nujni delež, če vas pokojni v oporoki ni navedel kot dediča? Nujni delež lahko zahtevate, če ste do dedovanja upravičeni po dednem redu. Nujno je, da se sami angažirate in nujni delež zahtevate, saj vam ne pripada samodejno. Prav tako moramo opozoriti, da lahko svoj delež zahtevate, če vas oporočitelj v oporoki ni na podlagi upravičenih razlogov izključil iz dedovanja (razdedinjenje dediča). Ti razlogi so:
- kršitelj je s kršitvijo zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
- kršitelj je naklepoma storil hujše kaznivo dejanje zoper oporočitelja ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše,
- dedič se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Če niste storili nič od navedenega, lahko zahtevate svoj nujni delež v zapuščinskem postopku.
Naročnik oglasnega sporočila je SEDEM D. O. O.
