Reformni program: za banke vsaj 900 milijonov svežega denarja

Dokument bo vlada skupaj s programom stabilnosti v začetku maja poslala v Bruselj. V ospredju so ukrepi za zagon gospodarstva in postopna konsolidacija javnih financ. Fiskalno pravilo se zapiše v ustavo Osnutek med drugim predvideva zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju za odstotek na leto, poleg tega pa bodo pripravili tudi dodatne ukrepe za nižanje stroškov. Če se vlada v pogajanjih ne bo dogovorila z sindikati javnega sektorja, bo sledilo linearno nižanje plač. V osnutku je zapisano tudi, da naj bi se fiskalno pravilo zapisalo v ustavo najpozneje do konca maja. Za dokapitalizacijo slovenskih bank bo potrebnih vsaj 900 milijonov evrov, vendar bi bil lahko znesek še večji, saj obstaja možnost dodatnih dokapitalizacij, ki bodo odvisne od razvoja slovenskega gospodarstva in tudi doseženih vrednosti sredstev bank pri prenosu terjatev na slabo banko. Vlada bo nadaljevala proces izboljšanja upravljanja podjetij, v katerih ima država lastniški delež, v dokumentu pa je napovedala tudi spremembo sistema določanja minimalne plače. Vrsta ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti Osnutek nacionalnega reformnega programa predvideva tudi vrsto ukrepov za zagon gospodarstva, izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenske ekonomije. Vlada napoveduje ukrepe pri izvajanju programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 ter programa za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij za 2013. Poleg tega se bo izvajala tudi Slovenska industrijska politika za 2014-2020. Še naprej se bodo v skladu s sprejeto industrijsko politiko pripravljali akcijski načrti za ključna industrijska področja, kot je na primer načrt Les je lep, ki naj bi pripomogel k dvigu konkurenčnosti gozdno-lesne verige. Na podlagi omenjenih strateških dokumentov se bodo po napovedih vlade sprejemali razni ukrepi za zagotavljanje celovitega, učinkovitega in preglednega podpornega okolja za spodbujanje podjetništva in inovativnosti, ukrepi za spodbujanje nastajanja, rasti in razvoja podjetij ter ukrepi za spodbujanje inovativnosti in vlaganj v raziskave in razvoj. Predvideni so ukrepi za izboljšanje dostopa do virov financiranja Predvideni so tudi ukrepi za izboljšanje dostopa do virov financiranja. Slovenski podjetniški sklad bo tako nadaljeval s ponudbo svojih produktov preko treh finančnih linij - garancijsko-kreditne linija za mala in srednja podjetja, subvencijske linije in linije za lastniško financiranje.

Finančna sredstva bodo razdeljena na dva programska sklopa, in sicer za inovativna podjetja s potencialom hitre rasti ter za razvojno manj intenzivna podjetja. Za podjetja iz prvega sklopa bo letos na voljo malo manj kot 87 milijonov evrov, za podjetja iz drugega pa dobrih 35 milijonov evrov. Skupno naj bi sklad podprl okoli 717 projektov v investicijski vrednosti 158 milijonov evrov. Prihodnje leto bo za podjetja iz prvega sklopa na voljo malo manj kot 38 milijonov evrov, za podjetja iz drugega sklopa pa dobrih 35 milijonov evrov. Skupno naj bi sklad podprl okoli 588 projektov v investicijski vrednosti nekaj nad 142 milijonov evrov.

S svojo ponudbo storitev bo nadaljevala tudi SID banka, kjer pa številke niso opredeljene.

Pri spremembah pravnega okvirja vlada v osnutku navaja novelo insolvenčne zakonodaje, ki jo je že poslala v DZ, in novelo zakona o pomoči podjetjem v težavah, ki so jo poslanci danes potrdili, še letos pa bo pripravila tudi predlog zakona, ki bo urejal sistemsko razdolževanje podjetij in izvensodno oziroma predsodno prestrukturiranje podjetij skozi konverzijo terjatev.

Z dodatnimi ukrepi v spodbujanje tujih neposrednih naložb Vlada napoveduje tudi dodatne ukrepe za spodbujanje tujih neposrednih naložb, želi pa korenito izboljšati poslovno okolje za domače in tuje vlagatelje. Ključne ovire se bodo sistematično spremljale in odpravljalo. Vlada je že ustanovila medministrsko koordinacijo za tuje investicije, ki bo bdela nad vzpostavljanjem poslovno stabilnega in investicijsko privlačnega okolja ter uvrstitvijo Slovenije med zaželene destinacije za tuje naložbe. Letos in prihodnje leto bo za spodbujanje tujih naložb na voljo po 17 milijonov evrov.

Posebne pozornosti bo deležen tudi turizem Vlada načrtuje tudi številne ukrepe za spodbujanje internacionalizacije gospodarstva in krepitev slovenskega izvoza kot ključnega dejavnika gospodarske rasti. Podobno bo država v prihodnjih dveh letih spodbujala tudi turizem kot gospodarskega sektorja, ki raste tudi v krizi.

Letos v spopad s sivo ekonomijo Potem ko je letos sprejela novo delovno zakonodajo, ki naj bi zmanjšala segmentacijo in okrepila prožnost trga dela, se namerava vlada letos na tem področju med drugim spopasti s sivo ekonomijo, in sicer v povezavi z reformo inšpekcije dela. V tem okviru je za letošnje leto napovedala nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bo predvidel višje kazni za tiste, ki delajo in zaposlujejo na črno. Tisti, ki bodo tovrstnega delodajalca prijavili, bodo oproščeni kazni, delavci, zaposleni na črno, pa bodo avtomatično zaposleni. Na področju nadzora vlada načrtuje okrepitev pristojnosti in števila inšpektorjev, sočasno pa tudi višje globe za kršitve, ki naj bi delovale tudi preventivno.

V pripravi so tudi nadaljnji ukrepi za izvedbo preventivnih akcij obveščanja in osveščanja javnosti o škodljivih posledicah dela in zaposlovanja na črno za posameznike, gospodarstvo in družbo kot celoto.

Do konca letošnjega leta želi vlada sprejeti tudi spremembe na področju inšpektorata za delo, ki bodo zasledovale cilj večje učinkovitosti dela inšpektorata in vzpostavitve ustreznih pravnih podlag za sankcioniranje najpogostejših kršitev delovne zakonodaje in zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu.

"Tudi študentsko delo šteje" Vlada namerava urediti tudi vprašanje študentskega dela, in sicer po načelu "vsako delo šteje". To pomeni, da bi ta oblika dela preko plačila socialnih prispevkov povečala prihodke javnih blagajn, posameznikom pa zagotovila ustrezno varnost in predvsem priznavanje delovnih izkušenj, tako da bi bili mladi pozneje tudi bolj zaposljivi. Nova zakonodaja naj bi v veljavo stopila najpozneje do marca prihodnje leto.

V Sloveniji naj bi letos in prihodnje leto nadaljevali s programom prenove regulacij poklicev in dejavnosti. Gre za izboljšanje zakonodaje ter pogojev in postopkov za opravljanje dejavnosti in poklicev v smeri odprave administrativnih ovir in deregulacije. Med letoma 2013 in 2015 bo v tej luči prenovljena zakonodaja na področju zdravstva, sociale, varstva in varovanja, trgovine, pravosodja, okolja, prometa in logistike, gostinstva in prehrane, energetike, financ, šolstva, športa, kulture, kmetijstva ter drugih osebnih in poslovnih storitev.

V okviru spodbujanja zaposlovanja se bodo nadaljevali obstoječi programi, ki pa jih bo vlada letos nadgradila, tako da bodo posebnih spodbud deležni delodajalci, ki bodo zaposlene vključevali v javno veljavne programe usposabljanja za življenjsko uspešnost. Ciljna skupina so manj izobraženi odrasli, pretežno prebivalci podeželja.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, za letošnje leto načrtuje vzpostavitev podpornih sistemov za izboljšanje položaja in pogojev delovanja samozaposlenih in nezaposlenih na področju kulture.

Subvencije za spodbujanje zaposlovanja starejših Za spodbujanje zaposlovanja starejših bodo podeljene subvencije za zaposlitev za polni delovni čas za obdobje 18 mesecev. Poleg tega namerava vlada tudi z javnimi deli spodbujati razvoj socialnega podjetništva, načrtuje pa tudi prenovo oz. dopolnitev ukrepov za spodbujanje zaposlovanja invalidov.

Reforma zakona o izvršbi in razbremenitev sodnikov administrativnih opravil Na področju sodstva vlada napoveduje nadaljevanje aktivnosti na področju zagotavljanja večje učinkovitosti dela pravosodnih organov, zniževanja števila sodnikov in odprave sodnih zaostankov. V letih 2013 in 2014 namerava nadaljevati tudi aktivnosti na področju e-pravosodja.

V celotnem sodnem sistemu namerava vlada število nerešenih zadev (ob pogoju nespremenjenega pripada) letos zmanjšati za tri odstotke, v naslednjem letu pa še za nadaljnje tri.

Na področju izvršb pa načrtuje, da se bo število rešenih zadev v letošnjem letu povečalo za pet odstotkov, v naslednjem letu pa še za nadaljnjih pet. V ta namen namerava ministrstvo za pravosodje najpozneje v letu 2014 pripraviti tudi reformo zakona o izvršbi in zavarovanju.

V civilno gospodarskih postopkih namerava vlada do leta 2014 čas reševanja zadev pri prvostopenjskih gospodarskih zadevah skrajšati, pri čemer naj bi bilo 30 odstotkov zadev rešenih v dveh do treh mesecih, 50 odstotkov v enem letu, ostale pa bodo v reševanje dodeljene prej kot v devetih mesecih. Višja sodišča pa naj bi pritožbo v civilno gospodarskih zadevah rešila povprečno v treh mesecih (dober mesec in pol prej kot v letu 2012).

Do konca letošnjega leta namerava ministrstvo za pravosodje pripraviti tudi spremembe zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, s katerimi bi se vsa administrativna opravila na spisu in reševanje rutinskih oziroma enostavnejših zadev prenesli na sodno osebje.

Predvideni tudi učinkovitejši postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj Vlada se je v osnutku nacionalnega reformnega programa dotaknila tudi ukrepov na področju prometa, infrastrukture, energetike, okolja. Predvideni so tudi ukrepi v smer učinkovitejših postopkov prostorskega načrtovanja in pridobivanja dovoljenj za gradnjo.

Na področju prometa, infrastrukture in energetike namerava vlada s sredstvi z naslova lani uveljavljene uredbe, ki je zvišala letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, financirati investicije in vzdrževanje javne prometne infrastrukture. Poleg tega sta v pripravi sistem financiranja nakupa novih eko vozil, prijaznejših za okolje, in program razvoja javne prometne infrastrukture za obdobje 2013-2020 z vizijo do leta 2030. Cilj slednjega je določiti prioritetna vlaganja na področju prometne infrastrukture v naslednjih letih, ki bodo temeljila na prometnih potrebah, ekonomski upravičenosti, skrbi za okolje, spodbujanju gospodarstva in enakomernega regionalnega razvoja.

Uveljavljen bo sistem enotne vozovnice S projektom integriranega javnega potniškega prometa bo uveljavljen sistem enotne vozovnice, sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente pa bo dopolnjen s polletnimi in letnimi vozovnicami ter dopolnjenimi kriteriji, kar naj bi dodatno spodbudilo uporabo javnega prevoza.

Shema podpor za rabo obnovljivih virov energije bo prenovljena tako, da bo njen obseg omejen na razpoložljiva sredstva, pri čemer se bo spodbujalo stroškovno bolj učinkovite tehnologije. Potem ko se je končala javna razprava o prenovljenem nacionalnem energetskem programu, je zdaj predvidena priprava strateškega dokumenta.

Pospešena gradnja ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda Na področju skrbi za okolje medtem vlada načrtuje pospešeno gradnjo ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (tudi s pomočjo sredstev EU). Pri ravnanju z odpadki bodo še naprej v ospredju ukrepi za vzpostavitev ustrezne regionalne infrastrukture in odpravo starih bremen. Letos bo sprejet operativni program, skladno z njim pa ukrepi za zmanjšanje količin odpadkov ter doseganje ciljev glede njihove predelave in ponovne uporabe.

Letos bo pripravljenih vseh sedem načrtov za kakovost zraka.

Okrepitev konkurenčnosti gozdno-lesne verige Vlada si je za načrt postavila tudi okrepitev konkurenčnosti gozdno-lesne verige, napoveduje pa tudi kmetijsko-okoljske ukrepe za vzpostavitev ravnotežja med kmetijsko pridelavo ter varovanjem narave in okolja. Uveljavljanje koncepta trajnostnega kmetijstva bo prispevek k ustreznemu gospodarjenju in ohranjanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti.

Predvideni so tudi ukrepi v smeri učinkovitejših postopkov prostorskega načrtovanja in pridobivanja dovoljenj za gradnjo, ki pa sodeč po besedilu osnutka za zdaj niso tako temeljiti, kot si želi gospodarstvo. Letos in prihodnje leto bo vlada spremljala in vrednotila učinke treh zakonov s tega področja (zakon o graditvi, zakon o prostorskem načrtovanju in zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor).

Poleg tega namerava nadaljevati program projektov eprostor (izgradnja prostorskega informacijskega sistema), spodbujati lokalne skupnosti za hitrejšo pripravo občinskih prostorskih načrtov in vključevati prostorske vsebine v pripravo regionalnih razvojnih programov.

Napoveduje tudi pripravo sprememb predpisov, tako da bodo postopki okoljskih presoj bolj vključeni v pripravo prostorskih aktov, pripravo 13 novih državnih prostorskih načrtov in oblikovanje nacionalnega stanovanjskega programa, ki naj bi spodbujal investicije v funkcionalno in energetsko prenovo stanovanj v območjih, kjer je to najbolj potrebno, in gradnjo stanovanj za ranljive skupine prebivalstva.