"Reformacija je bila poskus, da bi kristjane združili pod okriljem čistega evangelija"

Kot je v nagovoru zbranim poudaril škof Geza Filo, je reformacija slovensko okolje močno zaznamovala tako na verskem kot kulturnem področju. Pri tem je spomnil na reformatorje Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča. Poudaril je, da je letošnje leto za slovenski protestantizem izjemnega pomena, kajti obhajamo tri pomembne okrogle obletnice dediščine slovenskega protestantizma: 450. obletnico izida Trubarjevega Cerkvenega reda, 430. obletnico Dalmatinovega prevoda Svetega pisma in 430. obletnico Bohoričeve slovnice.

"Tovrstna praznovanja so pomembna, kajti pomagajo nam, da se zavemo in se prepričamo o svoji lastni vrednosti in pomenu, da namenimo še več skrbi za lastno identiteto in pri tem še posebej izrazimo ponos na te naše prednike," je dejal Filo.

Moč protestantizma je segla tudi daleč čez okvire cerkvenega Reformacija je bila po škofovih besedah versko gibanje, poskus, da bi kristjane, ki so bili že v tistem času v mnogo pogledih razdvojeni, zbrali in združili pod okriljem čistega evangelija in Cerkev prenovili. Moč protestantizma pa je segla tudi daleč čez okvire cerkvenega. "Svoboda vesti, toleranca in demokracija, svoboda in človekove pravice … pa tudi in morda še najprej človekova odgovornost do vseh ljudi in vsake institucije – to so pojmi, ki jih je zaznamovala kultura protestantskega izvora," je poudaril Filo.

Poleg predsednika Pahorja so se bogoslužja med drugimi udeležili predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, direktor urada za verske skupnosti Gregor Lesjak, med predstavniki drugih Cerkva pa apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan.

V Sloveniji je 31. oktobra dan reformacije, ki je dela prost dan. Na ta dan obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Reformacija, ki se je začela v Nemčiji, je Slovencem dala prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh. To je bil Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.

Trubar (1508–1586) je bil osrednja osebnost reformacije na Slovenskem, verskega in družbenega gibanja, ki je v 16. stoletju vzniknilo v Nemčiji iz potrebe po preoblikovanju Cerkve. Začelo se je leta 1517, ko je nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, s katerimi je zahteval njeno prenovo.

"Verniki morajo brati Sveto pismo v maternem jeziku" Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar.

Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča.

Rimskokatoliška cerkev je reformatorjem odgovorila s protireformacijo Reformacija se je takrat razširila po vsej Evropi; nauke, podobne Luthrovim, so v Švici širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli, v Franciji hugenoti, v Angliji je sočasno nastajala samostojna anglikanska cerkev. Rimskokatoliška cerkev pa je reformatorjem odgovorila s t. i. protireformacijo.

V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992 V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Ker se osrednja prireditev oziroma proslava po dekretu vlade iz leta 2012 zaradi varčevanja ne izvaja več na državni ravni, je njeno organizacijo prevzelo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki jo namerava vsako leto pripraviti v drugem kraju. Letošnja je bila v četrtek v Novi Gorici.