Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
8. 10. 2013,
20.30

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

sreča vzgoja revščina Dušan Merc

Torek, 8. 10. 2013, 20.30

8 let, 6 mesecev

Ravnatelj Dušan Merc: Naši otroci niso lačni, predebeli so

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
"Otroštvo je eno najtežjih obdobij v življenju. Srečnega otroka ni - to je fikcija nas, odraslih," na vprašanje, kakšen je srečen otrok, odgovarja Dušan Merc, dolgoletni ravnatelj OŠ Prule.

"Zadovoljen je otrok, ki ima relativno urejene, normalne razmere doma in urejene življenjske okoliščine. Za to ni potrebno kakšno posebno bogastvo, dovolj je tudi skromno otroštvo. Po drugi strani pa hudo pomanjkanje povzroča travme tudi pri otroku."

Najpomembnejše je, da imamo otroka iskreno radi Za zadovoljno otroštvo je najpomembnejše, da imajo odrasli otroka v ožji družini iskreno radi. "Pomembno je, da ga ne razvajajo, da mu ne lažejo o svoji ljubezni in da ga imajo radi takšnega, kakršen je. Ne pa da mu nenehno sporočajo: 'Saj te imamo radi, vendar pa nisi tak, kot si mi želimo.' Takšna sporočila ne vplivajo najboljše na duševni razvoj in počutje otroka."

"Ne glede na to, kaj govorite mediji – pri nas je še vedno prisotnega ogromno pretiranega potrošništva in blaginje. Če bi ga primerjali s položajem otrok v Afriki, naši otroci živijo neprimerno bolje," pravi Merc in na vprašanje, koliko je po njegovi oceni dejansko res revnih in lačnih otrok v Sloveniji, odgovarja: "Lačnih otrok ni!"

"Naši otroci niso lačni, predebeli so" Revni so po mnenju Dušana Merca v resnici tisti otroci, ki so debeli. "Do debelosti pripeljejo slabše socialne razmere. Revni otroci so debeli, ker jedo slabšo hrano, se ne gibljejo dovolj, ne vključujejo se v športne aktivnosti. Naši otroci imajo sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, slabe fizične lastnosti in okrnjen ramenski obroč. Ne glede na to, kaj pišete v medijih: za marsikaterega otroka bi bilo veliko bolj zdravo in manj bi ga ogrožali, če bi ga, namesto da mu damo malico, nagnali teč tri kroge okoli šole," meni Dušan Merc.

Molčati ali spregovoriti o revščini Da odrasli ne znamo oceniti, kakšen je srečen otrok, meni tudi razvojna psihologinja s filozofske fakultete v Ljubljani dr. Ljubica Marjanovič Umek. Prepričana je, da na srečo in zadovoljstvo otrok vplivajo tudi socialne okoliščine.

"Na poti iz socializma v kapitalizem in tranzicijo so tudi med otroki postale vse bolj očitne socialne razlike. Niti skrivamo jih ne več, predvsem tisti, ki so iz premožnejših družin. Prav tako pa ni dobro, da na drugi strani otroci, ki nimajo, molčijo o revščini. A že v zgodnjih razredih osnovne šole zaznavamo, da se nekateri otroci družijo zgolj s tistimi iz premožnejših družin. Torej nam verjetno tudi na tem področju manjka vzgoje. Morali bi se vprašati, ali so res otroci iz družin, kjer imajo, vzgojeni tako, da pomagajo sošolcem, ki nimajo, ali pa jih bodo, ko bodo spregovorili o revščini, zasmehovali in jih še dodatno izločili."

Vendar to, da otroci iz številnih premožnejših družin nimajo empatije, ne vidijo sveta okoli sebe in drugih otrok, ni problem, ki bi izviral iz otrok, temveč iz njihovih staršev.

"Ne negotovost, ki jo prinaša revščina, in ne pretirano obkladanje z materialnimi dobrinami nista pot do srečnih, zadovoljnih otrok," meni Ljubica Marjanovič Umek.

"Bistven je čas, ki ga preživite z otrokom " "Bistvo srečnega otroka danes je čas, ki ga preživi s starši, varnost, ki mu jo dajejo, to, da ga uvajajo v druženje s sovrstniki, se z njim pogovarjajo, z njim obiskujejo predstave ali pa gredo samo na sprehod v gozd, nabirat gobe, storže, karkoli. Ni bistvo sreče v igračah, ki jih ima otrok, oblekah prestižnih znamk ali elektronskih igračah. Vse to je lahko največkrat izgovor, opravičilo in poskus za odkup staršev, ko se zaradi stiske s časom, predolgega delovnika in pehanja za denarjem z otroki ne ukvarjajo oziroma z njimi ne sobivajo več toliko, kot so včasih," meni Mirjam Kline, okrožna državna tožilka in vodja Oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

Otrok ima lahko vse, a če je cele dneve sam doma, si sam pripravlja hrano, se sam odpravlja spat, če mu nihče ne pomaga pri učenju in ga ne spodbuja … to ni srečen otrok. Seveda vse to ni nujno izbira staršev in s tem samo njihova krivda.

Družba je naravnana na vedno več, vedno bolje, hitreje … A sčasoma se bomo morali spet obrniti vase in se vprašati, čemu pa vendarle dati prednost v življenju. S tem se strinjajo vsi trije sogovorniki.

Ne spreglejte