Torek, 14. 11. 2023, 14.32
5 mesecev, 2 tedna
Rast domačega gospodarstva nad pričakovanji, a negotovost ostaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
"Ocenjujemo, da so trenutna gibanja mednarodne menjave šibkejša, v domačem delu gospodarstva pa je rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in v državni potrošnji. Predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij pa ne odstopajo bistveno od predpostavk jesenske napovedi gospodarskih gibanj," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.
Trenutna gibanja mednarodne menjave so šibkejša, v domačem delu gospodarstva pa je rast nekoliko višja od pričakovanj, so v odzivu na danes objavljene podatke o rasti slovenskega BDP v tretjem četrtletju zapisali v Umarju. Negotovost glede umirjanja gospodarske rasti po njihovih navedbah ostaja velika, predvsem za prihodnje leto. Podobno odsotnost optimizma za prihodnost so danes izrazili pri Banki Slovenije
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno okrepil za 1,1 odstotka, je danes objavil statistični urad. V devetih mesecih skupaj je bila medletna rast 1,3-odstotna. Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost medletno okrepila za 1,6 odstotka, v četrtletni primerjavi pa nazadovala za 0,2 odstotka.
Kot so v odzivu zapisali v uradu za makroekonomske analize in razvoj, je bila potrošnja gospodinjstev po rasti v prvi polovici leta v tretjem četrtletju medletno manjša. Medletna rast investicijske dejavnosti je medtem tudi v tretjem četrtletju ostala razmeroma visoka, spodbujale pa so jo predvsem investicije v gradbene objekte.
Mednarodna menjava je v tretjem četrtletju upadla, izraziteje blagovna, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih pa je po rasti v prvi polovici leta medletno ostala nespremenjena.
Državna potrošnja se je po medletnem znižanju v prvem četrtletju, na kar je vplivala nižja poraba v povezavi z občutno manjšim obsegom covidnih ukrepov, povečala drugo četrtletje zapored.
Razpoloženje v gospodarstvu boljše, a inflacija bi lahko ostala povišana dlje časa
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu, ki se je poslabševalo od začetka leta do julija, se je v zadnjih mesecih malo izboljšalo in je bilo oktobra na ravni povprečja tretjega četrtletja. Pri tem je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih ostalo zelo nizko, vendar se ne poslabšuje več, so navedli.
"Negotovost, povezana z umirjanjem gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah, zlasti v Nemčiji, sicer ostaja velika, predvsem za prihodnje leto. Slovenski izvozni sektor pa se poleg šibkejšega povpraševanja spopada tudi s poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, zaradi česar bi bila izvozna aktivnost lahko še bolj prizadeta," so zapisali.
Prav tako bi lahko po njihovih navedbah dlje časa ostala povišana inflacija, zlasti v storitvenem delu, kjer se v nekaterih dejavnostih spopadajo z okrepljenim povpraševanjem in stroškovnimi pritiski.
"Ocenjujemo, da so trenutna gibanja mednarodne menjave šibkejša, v domačem delu gospodarstva pa je rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in v državni potrošnji. Predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij pa ne odstopajo bistveno od predpostavk jesenske napovedi gospodarskih gibanj," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.
Banka Slovenije: Aktualni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere
Gospodarska aktivnost v Sloveniji se po ugotovitvah Banke Slovenije in skladno z napovedmi upočasnjuje. Nižja aktivnost v tretjem četrtletju je posledica ohlajanja izvoznega in domačega povpraševanja, ki vse bolj omejuje poslovanje podjetij in poslabšuje kratkoročne gospodarske obete.
Aktualni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere, so navedli pri Banki Slovenije.
Po podatkih statističnega urada se je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zmanjšal za 0,2 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem pa je bil višji za 1,1 odstotka oz. desezonirano za 1,6 odstotka. V povprečju evrskega območja je BDP četrtletno nadalje stagniral, upadel je za 0,1 odstotka.
Na medletno rast BDP sta v tretjem četrtletju spodbudno delovala zlasti investicijska aktivnost, po prvih ocenah predvsem države, in še naprej pozitiven prispevek zunanjetrgovinskega presežka. Ta je ob močnem medletnem upadu mednarodne menjave posledica relativno močnejšega zmanjšanja uvoza glede na izvoz, so povzeli.
V primerjavi z enakim četrtletjem lani se je izvoz znižal za 9,2 odstotka, uvoz pa za več kot 12 odstotkov. Padec tega je v precejšni meri posledica manjše končne potrošnje gospodinjstev, ki se kaže v nižji aktivnosti v trgovini in storitvah.
Mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta, so dodali v Banki Slovenije. Predelovalne dejavnosti se spopadajo z vse večjim upadom izvoznih naročil, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. Kot velik omejitveni dejavnik pa podjetja navajajo pomanjkanje delovne sile.
Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov pa ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost. To na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajočega se večletnega finančnega obdobja EU, so še zapisali v centralni banki.
