Rahlo sem zmeden, ker me ministrstvo ne podpira

Fakin, ki je v preteklih štirih letih vodil zdravstveno blagajno, ne pozna zadržkov ministra Dorijana Marušiča, ne nazadnje je bil aktualni minister prej tudi njegov svetovalec. Za SiOL pa je tudi povedal, da je v zdravstvu še veliko rezerve, precej stvari pa bi lahko popravili z obilo dobre volje in večjo produktivnostjo zdravstvenih delavcev. Vas je presenetila tako prepričljiva podpora na skupščini zavoda? Ne, ni me presenetila, povedati moram, da sem pričakoval celo prepričljivejšo! Dejstvo je, da smo v zadnjih štirih letih obdržali stabilni zdravstveni sistem z nespremenjenim dostopom zavarovancev do zdravstvenih storitev oziroma smo obseg storitev celo povečali, kar je v obdobju krize absoluten uspeh. Z ministrstvom oziroma ministrom Marušičem pa sta na različnih bregovih, predstavnici ministrstva vas na skupščini nista podprli. Zakaj? Moram reči, da sem ob nepodpori ministrstva rahlo zmeden, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje RS ves čas sledi usmeritvam ministrstva in ministra po boljši in večji dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično boljšemu zdravju državljank in državljanov. Konec koncev je bil aktualni minister tudi moj svetovalec, veliko idej in uspehov v zadnjih štirih letih mojega direktorovanja je tudi plod njegovih nasvetov, ki jim še vedno sledim …

Pa vendar, če malce pošpekulirava, zadržek očitno obstaja med ministrstvom in zavodom za zdravstveno zavarovanje. Ga torej ne poznate? No, tega mi ni omenjal, vedno pa lahko obstaja kakšen razlog, ki ga jaz še ne poznam, razkril se bo v prihodnjih dneh in tednih. Bomo videli …

Kot skrbnik državne zdravstvene blagajne imate številne težave še posebno v tem kriznem obdobju. Lansko izgubo ste pokrili, kako pa bo letos? Da, lansko izgubo smo pokrili z ostankom denarja iz preteklih let, bolj me skrbi morebitna letošnja izguba. Treba jo bo pokrivati s skrbnim gospodarjenjem … To pa je večni razkorak z ministrstvom za zdravje. Ne smemo pozabiti, da se je kriza začela zaradi dveh vzrokov: prvi je torej gospodarska kriza, bistveno večja težava pa je dvig plač za 300 milijonov evrov, denarja je potem preprosto zmanjkalo. Ta denar se ni preselil v boljše storitve za naše uporabnike, ampak v boljše plače za izvajalce zdravstvenih storitev – zaposlene v zdravstvu. To je pa temeljni spor med ministrstvom in nami. Mi vedno zagovarjamo pravice in uresničevanje pravic naših zavarovancev, ministrstvo pa na drugi strani nemalokrat zagovarja pravice izvajalcev zdravstvenih storitev.

Kje vidite v prihodnjih letih možnosti za prihranke, največje rezerve na zdravstvenem področju? So to še vedno velikokrat previsoke cene zdravil in drugih medicinskih pripomočkov? Naredili smo velik korak naprej in vzpostavili kontinuiran sistem prilagajanja oziroma nižanja cen, na tem področju bomo to nadaljevali. Vidim pa možnost prihranka pri skupnih javnih naročilih, Slovenija je majhna in če bi nek produkt, ki ga uporabljamo v milijonih, kupili na enem mestu namesto na tridesetih ali še več, potem bi to pomenilo do 20-odstotni prihranek. Računam, da je v materialnih stroških bolnišnic še za deset milijonov evrov rezerve, morda celo dvajset … Če bi se torej bolnišnice odločile, da kupijo na javnem razpisu kakšen proizvod, pripomoček. Za zdaj tega še nočejo. Druga največja priložnost je v boljši organizaciji, kar pomeni povezovanje manjših zdravstvenih domov v večje domove, manjših oddelkov bolnišnic v večje, združevanje nekaterih bolnišnic, namesto da imamo tri, štiri, pet uprav v manjših bolnišnicah, bi morali imeti le eno in tisto zares učinkovito. Velika težava je produktivnost dela, ki se po slovenskih bolnišnicah razlikuje tudi do dvakrat. Če bi vzeli najbolj produktivno slovensko bolnišnico v primerjavi z drugimi, bi našli kar nekaj kadrovskih rezerv, ki bi jih potem lahko usmerili v promocijo in preventivo zdravja in s tem dolgoročno zniževali stroške.

Verjamete, da je mogoče v letu ali dveh skrajšati čakalne dobe v zdravstvu na največ tri mesece? Z dobro voljo je to mogoče narediti v enem letu. Vendar gre pri tem za spremembe v mentaliteti zaposlenih. Vsaka ambulanta, na primer specialistična, bi morala narediti za desetino več, kar pa nikakor ni veliko in čakalnih vrst potem ne bi bilo. To je prvi del odgovora, drugi pa je skrit v odnosu med specialisti in splošnimi zdravniki. Če in ko se bodo specialisti v bolnišnicah začeli pogovarjati s splošnimi zdravniki na primarni ravni, bo tudi odvečnih napotitev na zdravstvene preglede bistveno, bistveno manj.

Za konec še o letošnjih poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS. Lani izguba, ki ste jo pokrili iz sredstev iz preteklih let; bo letos pozitivna ničla? Verjamem v pozitivno ničlo in vse bomo storili za to. Ne nazadnje je taka zahteva skupščine zavoda, posredno tudi dveh milijonov državljanov, menim, da je takšen rezultat mogoče doseči. Zdravstvo to zagotovo zmore! In pri tem ne vidim nobenih nevarnosti za slovenske bolnike, da bi ostali brez kakovostnih zdravstvenih storitev.