Četrtek, 21. 1. 2016, 9.40
7 let, 1 mesec
Računsko sodišče nad delovni čas učiteljev
Računsko sodišče je izvedlo revizijo o delovni obveznosti učiteljev v letu 2013 v OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Minke Namestnik-Sonje Slovenska Bistrica ter na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014. Še pred tem so revizijo izvedli v ljubljanski OŠ Vič.
Revidirane OS so uciteljem neupraviceno priznale od 4-8 ur za vsak dan udelezbe sole v naravi. Ceprav so za to prejeli dodatek. @SiolNEWS
— David Kos (@davidkos509) January 21, 2016
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je na novinarski konferenci poudaril, da gre za zelo pomembno temo, ki ima neposredne javnofinančne posledice.
Država in lokalne skupnosti namreč financirajo delovanje 477 osnovnih šol, za izobraževanje učencev pa skrbi okoli 18 tisoč učiteljev. Za njih neposredno iz državnega proračuna letno namenimo preko 640 milijonov evrov, kar predstavlja sedem odstotkov vseh odhodkov državnega proračuna.
"Nedvomno gre za pomemben znesek, kjer bi se dalo prihraniti ali sredstva prerazporediti na bolj učinkovit način. 90 odstotkov tega denarja je namenjenih prav plačam in prispevkom učiteljev," je dejal Vesel.
Po Veselovih besedah z revizijami niso želeli zanikati specifike opravljanja poklica učitelja in zmanjševati njegovega pomena, temveč nasprotno. Ministrstvo želijo prisiliti, da področje vendarle sistemsko uredi. Ministrstvo je sicer problematiko želelo večkrat reševati s parcialnimi poskusi, ki pa so bili obsojeni na neuspeh.
"Naša hipoteza, da je področje delovne obveznosti učiteljev osnovnih šol neurejeno, praksa na posameznih šolah pa je zato zelo različna, se je v celoti potrdila," pravi Vesel, ki razmere pripisuje neučinkovitosti pristojnega ministrstva na področju urejanja delovne obveznosti učiteljev.
Revizija je med drugim razkrila, da je ministrstvo med leti 2012 in 2014 poleg sredstev za plače, šolam dodatno zagotovilo 27 milijonov evrov sredstev za dela, ki po mnenju računskega sodišča sodijo v redno delovno obveznost učiteljev. Gre za nesistemizirane interesne dejavnosti, nadomeščanja, dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami ter dodatne strokovne pomoči za tuje učence.
Ministrstvo po mnenju računskega sodišča ni zagotovilo, da bi bila jasno določena dela, ki spadajo v delovno obveznost, ki jo morajo opraviti učitelji, da prejmejo plačo za polni delovni čas.
Čeprav vsa dela oziroma naloge, ki so jih učitelji opravili na delovnem mestu, lahko uvrstimo pod dela, ki spadajo v delovno obveznost, je ministrstvo osnovnim šolam za opravljanje nekaterih nalog učiteljev zagotavljalo dodatna sredstva, kaže revizijsko poročilo.
Ministrstvo pa za zagotavljanje teh sredstev ni imelo ustreznih podlag, saj dodatna plačila učiteljem v predpisih niso bila opredeljena, z analizami o izrabi delovnega časa učiteljev, ki bi dokazale, da učitelji teh del niso mogli opraviti v okviru polnega delovnega časa, pa ministrstvo ni razpolagalo. Tudi trajanje posameznih del, ki spadajo v delovno obveznost učiteljev, v predpisih ni jasno določeno.
Računsko sodišče je ocenilo, da učitelj z zmanjšano in učitelj s povečano učno obveznostjo nista v enakopravnem položaju, saj morata oba opraviti 40-urni polni delovni čas, vendar pa mora učitelj z zmanjšano učno obveznostjo opraviti več drugega dela, za kar prejme nižjo plačo, učitelj s povečano učno obveznostjo pa opravi manj drugega dela, prejme pa del plače za delovno uspešnost iz naslova dodatne tedenske učne obveznosti in s tem večjo plačo.
S tem je ministrstvo omogočilo in dopustilo, da prihaja do pomembnih razlik glede vrste in količine posameznih del, ki jih morajo poleg učne obveznosti opraviti učitelji, da izpolnijo svojo letno delovno obveznost, in sicer tako med osnovnimi šolami kot tudi v isti osnovni šoli. Ministrstvo torej ni zagotovilo pogojev za enako in enakopravno obravnavo učiteljev pri določitvi letne delovne obveznosti v isti osnovni šoli ali med osnovnimi šolami.