Propad slovenske zgodbe o uspehu

Kot v drugih južnoevropskih državah je tudi v Sloveniji svetovna finančno-gospodarska kriza, ki je našo državo močno zatresla leta 2009, zgolj razkrila dolgoletne strukturne in razvojne napake.

Nekonkurenčno gospodarstvo S prehodom iz socialističnega v tržno gospodarstvo so v Sloveniji propadla številna podjetja, ki niso bila sposobna preživeti v novem, bolj konkurenčnem in odprtem gospodarskem okolju. Nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva pa je jara kača, ki se vleče vse do danes.

Za primerjavo: leta 2011 je bila v Sloveniji dodana vrednost na zaposlenega v industriji 25.000 evrov, v Avstriji pa 70.000. Po evropskih podatkih je slovenska delovna produktivnost pod povprečjem EU-ja, in sicer znaša okoli 80 odstotkov povprečja.

Nacionalni interes in nacionalni šampioni V Sloveniji se je po osamosvojitvi ohranila gospodarska politika, ki je pozneje dobila ime nacionalni interes: preplet politike in gospodarstva je omogočil privilegiranje posameznih nekdanjih družbenih podjetij, ki so jih šteli za t. i. nacionalne šampione.

Sistema nacionalnega interesa pa ne bi bilo, če ne bi bilo državnih bank, zlasti največje NLB, srca zveri, kot so jo nekateri poimenovali, ki so omogočile finančno podpiranje nacionalnega interesa. Nasedli tajkunski prevzemi Za nacionalne šampione (Pivovarna Laško, Istrabenz …) so bili na koncu usodni načrti njihovih menedžerjev, da bi podjetja tudi lastniško prevzeli. Nekdanji medijsko opevani gospodarstveniki so po polomu svojih načrtov postali osovraženi tajkuni.

Kje se jim je zalomilo? Slovenske banke, ki so po slovenskem prevzemu evra dobile večji dostop do tujih posojil, so menedžerjem nacionalnih šampionov dajale t. i. tajkunska posojila. Slovenske banke naj bi po eni od ocen za 197 menedžerskih prevzemov podjetij izdale kar za 5,56 milijarde evrov bančnih jamstev oziroma posojil.

Polom je prišel z izbruhom svetovne finančne-gospodarske krize. Menedžerski prevzemi so padli v vodo, bankam pa so ostale slabe terjatve in bančna luknja, to morajo krpati davkoplačevalci. Pri naši največji banki NLB je lani skrbni pregled razkril, da ima slabih terjatev za okoli poldrugo milijardo evrov.

Premalo tujih naložb S politiko nacionalnega interesa je povezano tudi ne preveč gostoljubno sprejemanje tujih naložb. Nakup nacionalnih šampionov in t. i. strateških podjetij je bil tujcem skoraj onemogočen. Tuje vlagatelje so odbijali tudi birokratizacija, neugodno davčno okolje in zlasti predraga zemljišča, ki so preprečevala t. i. naložbe greenfield. Kot opozarja Christof Droste, direktor enega od najuspešnejših podjetij v tuji lasti, Helle Saturnus, je v Sloveniji cena zemljišča 200 evrov za kvadratni meter, medtem ko vse sosednje države za kvadratni meter zaračunajo od 20 do največ 30 evrov.

Propad gospodarske politike nacionalnega interesa je na stežaj odprl vrata tujim prevzemom: hrvaška podjetja so prevzela Drogo Kolinsko, Mercator in Ljubljanske mlekarne, Fructal je zdaj v lasti Srbov. Zaradi slovenske dolžniške krize bodo na prodaj državna podjetja, kot je Telekom Slovenije, verjetno tudi Petrol in Zavarovalnica Triglav.

Prenapihnjeni javni sektor Tako kot v vseh drugih kriznih državah je tudi za Slovenijo značilen razbohoten javni sektor. Po osamosvojitvi je število javnih uslužbencev skokovito naraščalo in javni sektor je postal preobsežen, da bi ga lahko država vzdrževala. Zdaj je v javnem sektorju zaposlenih več kot 160.000 ljudi (za primerjavo: v obdobju krize je v gospodarstvu izgubilo delo okoli 150.000 ljudi). Zategovanje pasu bo nujno, nadaljnje reze zahteva tudi EU.

Kot v Španiji se je tudi v Sloveniji zgodil pok gradbeno-nepremičninskega mehurčka. Propad gradbenih podjetij je povzročil upadanje cen stanovanj, ki so bila v preteklosti precenjena. Upad cen stanovanj pa je tudi mlinski kamen za banke.

Zgrešen izobraževalni sistem Z nekonkurenčnim gospodarstvom in prenapihnjenim javnim sektorjem je povezan zgrešen izobraževalni sistem. Ta je po osamosvojitvi postal samozadosten sistem, ki mu je malo mar za trg dela in potrebe gospodarstva.

Izobraževalni sistem je bruhal na trg dela veliko družboslovcev, hkrati pa je dajal premalo inženirjev, ki bi jih potrebovali za vzpostavitev konkurenčnega gospodarstva. Dokler je bilo denarja dovolj, se je za presežek družboslovcev še lahko umetno ustvarjalo delovna mesta v javnem sektorju, težave so nastopile, ko je zmanjkalo denarja in javni sektor ne more več sprejemati mladih. To kažejo najnovejši statistični podatki – v Sloveniji je brezposelnih okoli 23 odstotkov mladih, brezposelnost med mladimi za nameček raste celo najhitreje med vsemi državami članicami EU-ja.

Negativna sinergija Vsi ti omenjeni negativni procesi – nekonkurenčno gospodarstvo, ovire tujim naložbam, nasedli tajkunski prevzemi, prenapihnjen javni sektor, zgrešen izobraževalni sistem in gradbeno-nepremičninski mehurček – so temelji slovenske krize, ki so se zdaj, v obdobju evrske krize, ko je konec t. i. poceni evra, popolnoma razkrili.