Petek, 3. 1. 2020, 18.02
4 leta, 3 mesece
Pripravite se: gripa bo vrhunec dosegla konec januarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
V Sloveniji so od konca septembra potrdili okoli 220 primerov gripe, testirali so sicer več ljudi z okužbo dihal, vendar so gripo potrdili samo pri osmih odstotkih testiranih, pojasnili na NIJZ. Podatki sosednjih in tudi drugih evropskih držav kažejo, da vrhunca sezone ne bo pred koncem januarja.
Kot so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so od začetka sezone oziroma od 30. septembra v Sloveniji okužbo z virusom influence A laboratorijsko potrdili v 209 primerih. V 12 primerih so potrdili okužbo z virusom influence B. Testirali so precej več oseb z znaki respiratorne okužbe, vendar so gripo potrdili samo pri osmih odstotkih testiranih, kar kaže na nizko aktivnost virusa gripe, so navedli. Do zdaj še niso zabeležili nobenega smrtnega primera zaradi gripe.
Podatkov o precepljenosti prebivalstva med sezono ne zbirajo
Te namreč zberejo in analizirajo po koncu sezone gripe, ko so na voljo poročila iz zdravstvenih domov in ambulant koncesionarjev. Do brezplačnega cepljenja proti gripi so namreč upravičeni starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo in nosečnice.
Cepivo proti gripi je na voljo. Glede na trenutno povpraševanje na NIJZ menijo, da bodo zaloge cepiva zadostovale za to sezono. V začetku lanskega leta so v slovenske bolnišnice sprejeli številne bolnike z gripo. V zadnjih petih letih po podatkih NIJZ zabeležijo med dva tisoč in tri tisoč primerov gripe, gre pa le za primere, ko je dokazana okužba z virusom. Praviloma zaradi gripe umirajo starejši, zlasti če imajo pridružene kronične bolezni, poroča STA.
Akutne okužbe dihal se sicer pojavljajo vse leto
V toplejših mesecih je število obolelih majhno, saj so okoljski dejavniki (temperatura zraka, osončenost) manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal. V jesenskih mesecih število akutnih okužb dihal začne pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju.
Vzrokov je več: po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oziroma šolah ponovno intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal pa je po navedbah inštituta mogoče zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence – povzročiteljev gripe.
Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj so okužbe samoomejujoče oziroma v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč, še piše STA.
