"Primož Trubar je bil prvi slovenski emigrant"

Na proslavi je predsednik društva Viktor Žakelj Slovence pozval k strpnosti in prijaznosti do beguncev, saj je bil, kot je poudaril, prvi slovenski emigrant prav Primož Trubar. Obenem je pozval k postavitvi bogoslovnega središča na Rašici.

Žakelj je kot zanimivo naključje omenil, da so tudi Trubarja v njegovem času sprejeli prav Nemci. Ob prazniku je Žakelj pozval predsednika republike Boruta Pahorja, ki je bil prav tako prisoten na prireditvi, naj se zavzame za postavitev bogoslovnega središča na Rašici.

"Trubar je bil velikan, ki mu nikoli ni bilo vseeno za nikogar" Slavnostni govornik na prireditvi je bil zgodovinar in literarni zgodovinar Igor Grdina. V svojem govoru je med drugim poudaril pomen slovenske reformacije, ki je bila po njegovih besedah del mozaika evropske in ne le njena pomanjšana različica, saj je njena dediščina ravno tako brezmejna. Pri njej se lahko, kot pravi, sklicujemo na neravnodušnost. "Trubar je bil velikan, ki mu nikoli ni bilo vseeno za nikogar," je poudaril Grdina. Ljudem, ki niso znali drugega jezika kot slovenskega, je omogočil neposredni stik z božjo besedo in jim tako odprl vrata k zveličanju, je dodal.

Kot enega izmed elementov slovenske reformacije je Grdina izpostavil t. i. prečrtanje obupa. Trubar in Jurij Dalmatin sta v svojem opusu zapustila zelo jasne predstave o tem, da živita v apokaliptičnem času. Živela sta namreč v veri, da je antikrist že na zemlji, a to ju ni navdajalo z obupom in nedejavnostjo. Dalmatin je tako že pri 37 letih izdal svojo biblijo, natisnjeno v kar 1500 izvodih, je poudaril Grdina.

"Bil je begunec, izgnanec in Slovenec" Med odlikami reformacije je Grdina omenil še sposobnost uvidevanja dejanskega stanja pri somišljenikih in drugače mislečih. Trubarju ni bilo v veselje ugotavljati, da so pomembneži v velikih grehih, je ponazoril. "Resnicoljubnost moža, ki ga nemara edinega ni mogoče pogrešati v slovenski zgodovinski izkušnji" je po njegovem mnenju pomenljiva še danes.

Obenem je spomnil, da se je Trubarju godila krivica. Bil je begunec, izgnanec in Slovenec, ki se mu je pripisovalo vse, od pripadnosti podeželskemu domačinstvu do drobnoburžuaznega porekla pa vse do sovražnega govora, je še dejal Grdina.

Kulturni program, ki so ga naslovili Knjige, knjige je režiral Vinko Möderndorfer. S protestantskimi pesmimi je nastopil pevski zbor Cantate iz Murske Sobote, igralci Saša Pavček, Darja Reichman, Matjaž Gruden, Renato Jenček in David Čeh pa so recitirali pesmi Edvarda Kocbeka, Ervina Fritza in Borisa A. Novaka.