Primorska praznuje 64 let vrnitve k matični domovini

Tega dne leta 1947 je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske - ta je po koncu prve svetovne vojne iz Avstro-Ogrske prešla k Italiji - pripadel Jugoslaviji, s tem pa je bil večji del Slovencev združen pod eno državo.

Primorci so se pridružili matičnemu narodu Mirovna pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu, četudi le v okviru jugoslovanske federacije.

Trst z okolico pa je z delom Istre v skladu s pariškim sporazumom tvoril Svobodno tržaško ozemlje, s katerim sta upravljala Jugoslovanska armada (cona B) in Zavezniška vojaška uprava (cona A). Meja je bila dokončno dogovorjena leta 1954 z londonskim memorandumom. A tudi po tem so Slovenci iz Trsta, Gorice in dela Posočja ostali ločeni od večinskega dela matičnega naroda.

Praznik vrnitve Primorske je državni praznik od leta 2006.

Glavna slovesnost načrtovana za soboto Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku bo potekala v soboto, 24. septembra, v Renčah. Na prireditvi z naslovom Zastave vihrajo, ki jo bosta neposredno prenašali tudi drugi program Televizije Slovenija in Radio Koper, bodo obeležili 64. obletnico vrnitve Primorske kot tudi 70. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Izboru kraja je botrovalo dejstvo, da je bil odbor OF na Primorskem ustanovljen na Kremancah nad Renčami.

Govornika na prireditvi bosta predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik in zamejski pesnik Miroslav Košuta, sledil bo koncert Pevskega zbora Kombinatke.