Prihajajo novi duhovniki

Vseh letošnjih novomašnikov je sicer enajst, saj sta bila dva nedavno že posvečena v Rimu in Trstu. Številka ni tako nizka, če jo primerjamo z zadnjimi leti (lani sedem, predlanskim devet, še prej pa po 15, 14 in 12), hkrati pa precej nižja v primerjavi s povojnimi desetletji, ko je bilo povprečno število 20, in rekordom iz leta 1973, 56. Posledice tega upada so vsako leto bolj vidne: število se niža, povprečna starost novomašnikov pa se viša. Vseh slovenskih duhovnikov je bilo lani 1.180. Če pogledamo samo koprsko škofijo, je število škofijskih duhovnikov od leta 2000 do lani upadlo s 171 na 147. Škofijsko malo semenišče v Vipavi je tako zadnja leta skoraj prazno. A to je le ena plat medalje. Statistika namreč kaže, da se za duhovniški poklic odločajo starejši in pripadniki različnih gibanj in redovnih skupnosti, kar pomeni, da vstopajo v veliko semenišče (bogoslovje), ne pa malo.

Na prvi pogled so številke pesimistične, posebej če delamo projekcijo za prihodnji dve desetletji. A po drugi strani teologi in poznavalci poudarjajo, da število duhovnikov ni edini kazalnik vernosti. Radi poudarijo, da je Kristus kristjane omenjal kot sol zemlje, kar pomeni, da je ne sme biti preveč.

Enajsterica leta Novomašniška enajsterica leta 2013 izhaja večinoma iz delavskih družin. Večina je odraščala v večjih družinah – dva imata kar sedem bratov in sester, samo dva pa prihajata iz "klasične" družine z dvema otrokoma. Zanimivo je, da so novomašniki večinoma prvorojenci. Povprečna starost letošnjega novomašnika je 29 let.

Iz koprske škofije prihajata Blaž Batagelj (26) in lazarist Tilen Prinčič (29), iz ljubljanske so Martin Golob (25), Branko Setnikar (26) in Marko Mohor Stegnar, iz novomeške Dejan Pavlin (28) in Mitja Bulič (32), iz mariborske Jure Sojč (27), iz murskosoboške pa Boris Kučko (29). Tu sta še dva novomašnika, ki bosta delovala zunaj državnih meja: v okviru prelature Opus Dei Andrej Peter Rant Lesar (42) in v tržaški škofiji Klemen Zalar (32).

Pri zadnjem je nenavadno, da je bil najprej v ljubljanskem bogoslovju, a ga v ljubljanski nadškofiji niso posvetili. Uradnih pojasnil ni, saj gre pri tem, ali bo posameznega bogoslovca posvetil ali ne, za osebno odločitev krajevnega škofa. Zalar je sicer diplomiral na teološki fakulteti pod mentorstvom dr. Boruta Koširja. Po nekaj poskusih v sosednjih škofijah se je preselil v Trst, kjer so ga sprejeli. V novomašnem nagovoru pri sv. Jakobu v Trstu pa je duhovnik msgr. Franc Vončina dejal: "Pred posvečenjem se je nekaj zataknilo, mogoče tudi zaradi nekaterih, ki so mu metali polena pod noge, celo do pred kratkim."

Posebnost duhovnikov, ki nastopi že z diakonskim posvečenjem, je celibat. Prav o neporočenosti oziroma spolni vzdržnosti je v sredo govoril tudi papež Frančišek.

"Ne imeti otrok, ne postati oče je, kot da življenje ne bi prispelo do konca, kot da bi se ustavilo na sredi poti," je dejal. Zato sveti oče duhovnikom predlaga, naj molijo za "milost duhovnega očetovstva", saj za duhovnika "očetovstvo pomeni dati življenje drugim".

Nove maše Današnjemu posvečenju, kot vedno na praznik prvakov apostolov sv. Petra in Pavla, so sledile nove maše. Uradno gre za prvo mašo, ki jo duhovnik obhaja, in to največkrat v svoji domači župniji. Nove maše prepoznamo po mlajih s pozdravnimi napisi pred polnimi cerkvami. Mašam sledi vsesplošno praznovanje za vso župnijo.

Kje bodo novomašniki nameščeni, uradno še ni znano, čeprav so bili dekreti, s katerimi škofje premeščajo duhovnike, že razposlani. Službo bodo predvidoma nastopili avgusta, ko bodo začele veljati premestitve. Teh bo letos veliko, še posebej v koprski škofiji.