Sobota, 18. 11. 2023, 8.17
5 mesecev, 2 tedna
Previdno, narašča število lažnih spletnih trgovin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
Primer sumljive spletne strani. Spletni prevaranti besedila največkrat delno prevedejo s spletnimi prevajalniki, delno pa jih enostavno kopirajo z drugih, verodostojnih slovenskih spletnih strani.
Na spletu se pojavlja vse več lažnih spletnih trgovin, ki potrošnikom obljubljajo visoke popuste oziroma zelo nizke cene priljubljenih izdelkov, ugotavlja tržni inšpektorat. Z nakupom v lažni spletni trgovini so lahko potrošniki premoženjsko oškodovani in izpostavljeni morebitni kraji osebnih podatkov, opozarja inšpektorat. Imenu strani je pogosto dodano Slovenija ali Ljubljana, kar da potrošnikom lažen občutek varnosti in domačnosti.
Na tržni inšpektorat je prispelo več prijav potrošnikov, ki so opravili nakupe prek različnih spletnih strani. Gre za spletne strani, prek katerih trgovci prodajajo izdelke bodisi priznanih blagovnih znamk bodisi povsem neznanih, so v sporočilu za javnost pojasnili na inšpektoratu. Število prevar se je povečalo tudi pri nakupih na družbenih omrežjih, kot so Facebook, Instagram in TikTok.
"Ponudniki skušajo potrošnike zvabiti v hiter nakup bodisi z visokimi popusti bodisi izredno nizkimi cenami za izdelke, ki so zelo popularni. Spletne strani so prevedene v slovenski jezik, kar še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca," so izpostavili.
Slovenija ali Ljubljana – naj vas ne zavede
Spletni trgovini nemalokrat dodajo v ime Slovenija ali Ljubljana, s čimer dajejo potrošnikom lažen občutek domačnosti in varnosti. Ob tem poudarjajo, da varnosti ne zagotavlja niti spletni naslov s končnico .si, saj to ne pomeni, da je upravljalec spletne strani slovensko podjetje.
Spletni prevaranti besedila največkrat delno prevedejo s spletnimi prevajalniki, delno pa jih enostavno kopirajo z drugih, verodostojnih slovenskih spletnih strani. Kot opozarjajo na inšpektoratu, lahko s tem spletna stran deluje povsem legitimno, za njo pa se skriva nekdo, ki preži na potrošnike.
Pošiljko se čaka zaman
"Potrošniki so naročene izdelke bodisi plačali in pošiljka ni nikoli prispela bodisi so plačilo izvedli po povzetju in prejeli so bistveno drugačne izdelke od pričakovanih. Nekateri potrošniki so uspeli vzpostaviti komunikacijo s prodajalcem, ki se čez čas tako kot pri drugih potrošnikih ni več odzival," so zapisali.
Tržni inšpektorat je ob tem objavil seznam sumljivih spletnih trgovin, pri katerih bi lahko po njihovi oceni prišlo do prevare. Na seznamu so spletne strani, kot so adidasslovenia.com, converseallstarslovenija.com in michaelkorsslovenija.com.
Zelo hitre spremembe strani
Na inšpektoratu ob tem pojasnjujejo, da so spletni prevaranti ves čas na delu in je posledično težko slediti vsem spremembam. Naslove spletnih strani hitro spreminjajo, tako da jih še ni mogoče povezati s spletnimi prevarami, zato je pri spletnih nakupih potrebne veliko previdnosti.
Tržni inšpektorat je ob tem podal nekaj nasvetov za varno spletno nakupovanje. Kot poudarjajo, lahko potrošniki za varnost največ naredijo sami.
Preverjanje, preverjanje
"Vedno najprej poiščite in preverite podatke o prodajalcu. Načeloma so podatki verodostojnih spletnih trgovcev lahko dostopni že na njihovi spletni strani. Preverite sedež podjetja, telefonsko številko, elektronsko pošto in račun, s katerim poslujejo," svetujejo. Prek spletnih forumov in družbenih omrežij se lahko prav tako preveri izkušnje drugih potrošnikov z dotičnim podjetjem.
Možnost plačila po povzetju ne pomeni nujno tudi dodane varnosti, saj lahko potrošniki prejmejo bistveno drugačen izdelek od pričakovanega ali pa celo prazen paket.
Nakup blaga od neznanega oziroma nepreverjenega prodajalca je lahko tvegan, posebno kadar ima ta sedež v tretji državi, opozarjajo na inšpektoratu. V primerih nakupa od prodajalca iz tako imenovane tretje države pomoč lahko potrošniki iščejo le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca.
