Premierka Bratuškova zadovoljna s pogovori o pregledu slovenskih bank

Dodala je, da sta imela s predsednikom ECB Mariom Draghijem "zelo konstruktiven pogovor". Premierka je prišla v četrtek na vrh EU s sporočilom, da želi kolege prepričati, da Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki sta vključeni v preglede osmih slovenskih bank, ki trenutno potekajo, ne bi bilo treba prihodnje leto pregleda ponoviti opraviti še enkrat na evropski ravni. Poudarila je tudi, da želi Slovenija enake pogoje za oba pregleda.

Bratuškova pri SID banki ne pričakuje težav Evropska centralna banka (ECB) namreč pripravlja evropski pregled 130 sistemskih bank v območju evra, v katerega so vključene tudi tri slovenske banke, NLB, NKBM in SID banka. V preglede slovenskih bank, ki že potekajo, pa so vključene NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banka.

Danes je premierka ob prihodu na drugi dan zasedanja v Bruslju pojasnila: "V postopke, ki čakajo države v naslednjem letu, bo vključena tudi Slovenija, saj ena naša banka do sedaj v te postopke ni bila vključena, to je SID banka, pri kateri pa jaz absolutno ne pričakujem nobenih problemov."

Sicer pa je poudarila, da je "dobila polno podporo in potrditev, da bodo naši dosedanji koraki upoštevani pri naslednjih postopkih", da je imela s predsednikom ECB Draghijem "zelo konstruktiven pogovor", ter da so se v razpravi o bančni uniji vsi strinjali, da je treba povrniti zaupanje v bančni sistem.

Draghi sestanka s premierko ni želel komentirati V ECB so sicer že ob objavi seznama bank, ki bodo vključene v evropske preglede, pojasnili, da pregledi bank na nacionalni ravni ne morejo nadomestiti sodelovanja bank v celostnem evropskem pregledu, da torej tri slovenske banke iz evropskih testov ne morejo biti izvzete, a da bodo v primeru bank, ki so že opravile podobne teste, upoštevali izide teh testov, tako da bo evropski pregled dopolnilen.

Predsednik ECB Draghi po koncu prvega dne zasedanja v Bruslju sestanka s slovensko premierko ni želel komentirati. So pa viri pri ECB sinoči še enkrat pojasnili, da se bodo rezultati pregleda na nacionalni ravni seveda upoštevali pri evropskem pregledu, kar pomeni, da bo ta pregled za slovenske banke verjetno lažji in cenejši.

Poudarili so še, da je evropski pregled obvezen za vse opredeljene sistemske banke v območju evra, tudi za španske, irske in slovenske banke, za katere že potekajo pregledi na nacionalni ravni. Pogoji evropskega pregleda pa še niso določeni, tako da na tej točki pogojev v pregledu slovenskih bank ni mogoče primerjati s pogoji v evropskem pregledu.

V ECB še ne morejo napovedati, kaj se bo zgodilo s slovenskimi bankami V ECB še poudarjajo, da na tej točki ne morejo napovedovati, kaj se bo zgodilo s slovenskimi bankami. "Očitno je, da bančni sektor ni zelo zdrav, a bomo videli. Številk še ne poznamo. Ne vemo, ali bo denar, ki je na voljo za reševanje problemov bank, dovolj," pravijo viri pri ECB.

Čeprav so voditelji prvi dan zasedanja po besedah Bratuškove večino časa namenili bančni uniji, se niso mogli izogniti čezatlantski vohunski aferi zaradi ameriškega prisluškovanja prenosnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel. "Vsi za mizo smo se strinjali, da je bolj pomembno od gledanja nazaj gledanje naprej in kako bomo te stvari uredili v prihodnosti," je dejala premierka.

Danes pa čaka voditelje po besedah Bratuškove "še ena boleča tema, to je Lampedusa". "Slovenija je pokazala, da ve, da to ni samo italijanski, ampak evropski problem. Bili smo tako rekoč prvi, ki smo Italiji ponudili konkretno pomoč, za kar se mi je predsednik Letta tudi osebno zahvalil," je še povedala premierka ob prihodu na drugi dan vrha v Bruslju.