Petek, 3. 2. 2023, 6.40
1 leto, 2 meseca
Prelomni uspeh v zdravstvu, pri katerem so sodelovali tudi Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,48
Poleg raziskovalcev laboratorija za farmakogenetiko MF UL je pri raziskavi sodelovalo tudi več kot 50 zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz 11 zdravstvenih centrov in domov.
Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so sodelovali v mednarodni študiji, ki je pokazala, da se pri bolnikih pojavlja 30 odstotkov manj resnih neželenih učinkov zdravil, če so ta prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Študija kot prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa.
Raziskavo, v kateri je pod vodstvom univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu sodelovalo sedem držav, so danes objavili v priznani medicinski reviji The Lancet.
Raziskovalno skupino v Sloveniji je vodila predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (MF UL) Vita Dolžan. Poleg raziskovalcev laboratorija za farmakogenetiko MF UL je pri raziskavi sodelovalo tudi več kot 50 zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz 11 zdravstvenih centrov in domov.
Dolgoročno bi zdravstveni sistem prihranil
"Že nekaj časa vemo, da se ljudje različno odzivamo na različna zdravila, ta raziskava pa je na velikem vzorcu bolnikov z različnimi boleznimi pokazala, da lahko varnost zdravljenja dejansko izboljšamo s prilagajanjem zdravil genski sliki posameznika," je o dosežku ljubljanskih raziskovalcev povedal rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Po mnenju Majdiča lahko takšno bolj usmerjeno predpisovanje zdravil kljub relativno dragemu postopku določanja genskega zapisa dolgoročno predstavlja prihranke za zdravstveni sistem. Med drugim zaradi manjše porabe zdravil in njihovih manj pogostih neželenih učinkov.
Dovolj dokazov za uporabo v klinični praksi
V raziskavo so vključili približno sedem tisoč bolnikov iz sedmih evropskih držav, od tega 716 iz Slovenije, z različnimi zdravstvenimi težavami, od srčno-žilnih obolenj in različnih oblik raka do duševnih in drugih bolezni.
Pri vseh bolnikih so preverili prisotnost 50 različnih sprememb v zapisu 12 specifičnih genov, ki lahko vplivajo na delovanje 39 izbranih zdravil. V obdobju 12 tednov po začetku zdravljenja so jih redno anketirali in preverjali pojav neželenih učinkov zdravil, kot so driska, slabost, glavobol, vrtoglavica, bolečine, izguba okusa in podobno.
Bolniki, ki so uporabljali odmerke zdravil, prilagojene svojemu genskemu zapisu, so poročali o manj neželenih učinkih, hkrati pa so bili zelo zadovoljni s farmakogenetsko kartico in rezultati, ki so jih prejeli. Po mnenju raziskovalcev farmakogenetska kartica bolnikom daje občutek, da so dejavno vključeni v svoje zdravljenje.
"Prvič smo dokazali, da prilagojen pristop deluje za veliko število zdravil. Zdaj imamo na voljo dovolj dokazov, da lahko nadaljujemo uporabo v klinični praksi," je povedal Henk-Jan Guchelaar iz Leidna, ki je vodil raziskavo. "To pomeni, da je naslednji korak, da začnemo uporabljati odmerjanje zdravil, prilagojeno genskemu zapisu," je dodal bolnišnični farmacevt in glavni raziskovalec Jesse Swen.
Dolžanova: Bilo bi skoraj etično sporno, če bolnikom ne bi ponudili etične možnosti
Po besedah Vite Dolžan se vsi sodelujoči raziskovalci strinjajo, "da bi bilo skoraj etično sporno, če bolnikom ne bi ponudili možnosti, da je njihovo zdravljenje s pomočjo farmakogenetske informacije bolj učinkovito oziroma varnejše". Odgovornost strokovnih zdravniških združenjih ter zdravstvenih politikov pa je opredeliti, kako se bo to vpeljalo v prakso, je sklenila.
