Predsednik Pahor opozarja na skupno odgovornost za strpnost

Po njihovih navedbah je za opozorilo na to skupno odgovornost izkoristil tudi dvostranske pogovore s predsedniki parlamentarnih strank.

Pahor opozarja na raven javnega dialoga Kot so izpostavili v predsednikovem uradu, je Pahor večkrat opozoril, da se morajo zlasti politiki in vsi, ki sodelujejo v javnem dialogu, disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo lahko kdo razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno. "To je naša najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja eden do drugega," so še navedli predsednikove besede iz govora na prireditvi ob 70. letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona.

Predsednik pozval k medsebojnemu spoštovanju, medčloveškemu razumevanju ... Obenem so spomnili še na nekatere druge poudarke iz predsednikovih govorov. Na isti slovesnosti je tako Pahor pozval k medsebojnemu spoštovanju, medčloveškemu razumevanju in obsodbi razpihovanja ideoloških strasti in političnih radikalizmov vseh vrst. "Če bomo to storili dovolj zgodaj in dovolj prepričljivo, bomo močan branik miru in strpne družbe. Samo v taki se bo vsak od nas počutil varnega, ne glede na njegove nazore, življenjski stil ali druge razlike," je poudaril.

"Sedanje krizne situacije ne gre podcenjevati" Da ne gre podcenjevati sedanje krizne situacije, je opozoril tudi na slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Mariboru. Takrat je tudi posvaril, naj se ne podcenjuje nobenega incidenta, naj bo na prvi pogled še tako naključen, ali omejenega nasilja, kajti če bomo tiho, se nam lahko zgodijo novi in novi incidenti.

"Iz situacije, v kateri je vse manj potrebne politične olike in omike v javnem nastopanju in ravnanju, bomo prišli v položaj rastoče nestrpnosti, ki jo bo vse težje zaustaviti, ne da bi lahko jamčili, da se bo sprevrgla v morebitno nasilje," je takrat dejal Pahor. Obenem je opozoril, da ni nujno, da samo tisti, ki so v stiski, zaradi nepotrpežljivosti znižajo raven potrebne strpnosti. Prav lahko to izkoristijo tudi tisti, ki imajo take ali drugačne politične načrte za svoje cilje.

Sicer pa predsednik tudi meni, na kar je, kot so sporočili iz njegovega urada, opozoril v govoru o zaprisegi, da je bilo zavračanje ukrepov, ki so potrebni za soočanje s krizo, velikokrat povezano z vtisom, da te neenakosti in nepravičnosti ne odpravljajo, temveč jo ščitijo. Ta občutek sicer po njegovih besedah ni bil in ni vedno upravičen. Če pa "bomo pravno učinkovito preprečevali ali kaznovali zlorabe oblasti in moči v politiki, v gospodarstvu in družbi nasploh", bo tudi prepotrebna podpora ljudi za nujne reforme.

V petek sta v Ljubljani potekala dva shoda ... V petek je v Ljubljani najprej potekal Zbor za republiko, kjer je zbrane nagovorilo več govorcev, prek videonagovora tudi premier Janez Janša. Popoldne pa je sledila še t. i. tretja vseslovenska ljudska vstaja, uperjena proti političnim elitam.

"Velika udeležba mladih na vstaji zbuja upanje v prihodnost" Na dogajanje so se odzvali tudi v odboru za pravično in solidarno družbo. Kot so zapisali, je zbranih 20.000 ljudi na popoldanski vstaji "dokaz, kako lahko dostojanstvena in samozavestna množica v svojih zahtevah po socialni državi in odstopu oblastnikov povsem deplasira pomilovanja vredno sledenje političnemu vodji". Odbor - njegovi vidnejši člani so tudi Jože Pirjevec, Darko Štrajn, Dušan Keber, Niko Toš, Matevž Krivic, Aleš Gulič, Spomenka Hribar, Nikola Damjanič in Ljubo Bavcon - med drugim še piše, da velika udeležba mladih na vstaji zbuja upanje v prihodnost in to, da mladina odklanja neoliberalistično ideologijo in njeno ekonomsko podstat.

V odboru so kritični tudi do Janševih besed, do, kot so zapisali, "demonizacijskih prijemov", ko je med drugim protestnike označil za integralni del "levega fašizma".