Predlog ureditve sodnega varstva za bančne razlaščence v nadaljnjo obravnavo DZ

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah je povedala, da predlog vzpostavlja učinkovit postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. "Predlog jim omogoča dvostopenjski dostop do dokumentov ter opredeljuje možnost izdelave predhodnega mnenja o tem, ali jim je nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni," je navedla.

Kot je pojasnila, bodo lahko na tej podlagi ocenili možnost uspeha v pravdi in se odločili, ali bodo vložili tožbeni zahtevek. Če bo v dokaznem postopku ugotovljeno, da bi vsi ali nekateri prejeli plačilo iz naslova imetništva, ko izredni ukrep ne bi bil izrečen, bo vlada pripravila poravnalno shemo za posamezne razrede, izplačilo po njej pa bo znašalo do 60 odstotkov škode.

"Institut izdelave predhodnega mnenja in vzpostavitev poravnalne sheme pa ne pomeni onemogočanja njihove pravice, da vložijo tožbo in po sodni poti izkazujejo utemeljenost povračila škode," je poudarila in navedla, da predlog uvaja možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb ter združitve pravd in vzorčni postopek. Dokazno breme bo na Banki Slovenije, plačnica morebitnih odškodnin pa bo država, ki pa bo lahko od centralne banke zahtevala povrnitev škode.

V poslanskih skupinah Svoboda in SD rešitve predloga podpirajo. "Predlog je primeren za nadaljnjo obravnavo, morebitne nepravilnosti pa bomo odpravljali v nadaljnjem postopku," je povedala Monika Pekošak iz Svobode. Podobno je povedal Soniboj Knežak iz SD, ki je opozoril, da je treba v nadaljnjem postopku upoštevati predloge za nadgradnjo. V NSi, katere poslanci so se glasovanja vzdržali, se bodo po besedah Janeza Žaklja odločili o podpori v teku postopka.

Predlogu nasprotujejo v SDS. Vlada predlaga zelo drag postopek, je dejal Jože Tanko in DZ svetoval, naj sprejme njegov "preprost in učinkovit" predlog, ki ga je že večkrat predložil. Vlada po njegovem nima namena poplačati razlaščencev, kot se je to zgodilo denimo v Avstriji, Španiji in na Nizozemskem. Namen prejšnjega zakona pod vlado Marjana Šarca je označil za zavlačevanje, zdajšnji pa je po njegovih besedah v "veliki meri podoben prejšnjemu".

Novice Razlaščenci bi sredstva terjali od novoustanovljenega državnega sklada

Novice Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah

Novice Kdo sta prva izbrisana obvezničarja, ki sta dobila dva milijona evrov?

Novice Bančni razlaščenci in Banka Slovenije se bodo udarili v Mariboru