SiolNET. Novice Slovenija
2,06

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Mega sojenje

Bančni razlaščenci in Banka Slovenije se bodo udarili v Mariboru

2,06

termometer

Razkrivamo. Banka Slovenije.
Foto: Gregor Jamnik

Država namerava vse postopke v tožbah razlaščencev v bančni sanaciji zoper Banko Slovenije preseliti na mariborsko okrožno sodišče. To bo tako prizorišče največjega sojenja v zgodovini države, saj je že do danes tožbe vložilo okrog 800 od skupno sto tisoč razlaščenih. S sprejetjem zakona se mudi, saj je rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, potekel že maja predlani.

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, v javno razpravo znova pošilja zakon, s katerim želi vlada urediti pot do odškodnin za izbrisane imetnike podrejenih obveznic.

Cilj je odpraviti neustavnost, ki jo je v zakonu o bančništvu leta 2015 ugotovilo ustavno sodišče. To je, da zakon o bančništvu ne daje učinkovitega sodnega varstva lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank, ki jih je leta 2013 izbrisala Banka Slovenije, ko je z izrednimi ukrepi domnevno reševala slovenski bančni sistem.

Prejšnja vlada Mira Cerarja je že spisala in potrdila predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov obveznosti bank, a je ta zaradi padca vlade obstal v parlamentu. Tako se zgodba začenja znova (pri tem omenimo, da je rok za sprejetje zakona, ki ga je določilo ustavno sodišče, potekel že maja predlani). Predstavniki ministrstva menijo, da so v novem, spremenjenem predlogu odpravili pomanjkljivosti prejšnjega.

Eden političnih botrov novega zakona je Metod Dragonja, državni sekretar v kabinetu ministra Bertonclja, ki je leta deloval tudi v NLB (kot vodja ruske podružnice). Eden političnih botrov novega zakona je Metod Dragonja, državni sekretar v kabinetu ministra Bertonclja, ki je leta deloval tudi v NLB (kot vodja ruske podružnice). Foto: Bor Slana

Štiri ključna vprašanja

Zakon je zelo pomemben za okrog sto tisoč razlaščencev, predvsem za okrog 800 tistih, ki so že vložili tožbe. Vsi njihovi postopki pred sodišči vse od objave ustavne odločitve stojijo (zastaralni roki sicer ne tečejo).

Pri tem že uvodoma povejmo, da je usoda zakona še negotova: danes ga ministrstvo pošilja v javno razpravo, v kateri  bosta  pomembni mnenji Banke Slovenije in njene glavne nadzornice Evropske centralne banke (ECB), ki bi se lahko uprli razkrivanju podatkov o sanaciji (zakon bi razlaščencem omogočil dostop do posebnih podatkovnih sob). Ostaja še tveganje, da bodo razlaščenci zahtevali ustavno presojo posameznih določb zakona.

Pogledali smo, kako si je postopek zamislilo ministrstvo za finance. V članku se bomo osredotočili na naslednja vprašanja:

Eno pomembnejših vprašanj je, ali Okrožno sodišče v Mariboru ima prostor in kadre za tako obsežen sodni postopek. Na ministrstvu za finance odgovora nimajo. Organizacijske težave lahko pomembno vplivajo na hitrost postopkov. Eno pomembnejših vprašanj je, ali Okrožno sodišče v Mariboru ima prostor in kadre za tako obsežen sodni postopek. Na ministrstvu za finance odgovora nimajo. Organizacijske težave lahko pomembno vplivajo na hitrost postopkov. Foto: STA

Ste med izbrisanimi?

Če ste eden od tistih, ki jim je država izbrisala podrejene obveznice, vam bo zakon omogočil, da vložite odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, in sicer v skladu z zakonom o pravdnem postopku (večinoma se bo uporabljala ureditev za gospodarske spore). A pozor, obdobje za vlaganje tožb bo omejeno: od treh mesecev do 15 mesecev po uveljavitvi zakona, ki bi se lahko po oceni virov z ministrstva zgodila sredi letošnjega leta.

Sodišče bo razpisalo šest sojenj, po eno za vsako poslovno banko, ki je bila tarča izbrisa (NLB, NKBM; Abanka, Banka Celje, Factor banka, Probanka). Tako bodo na primer vsi izbrisani imetniki podrejenih instrumentov NLB v uvodni fazi združeni v eno sojenje. Najprej bo sodišče presojalo, ali je bil izbris upravičen.

Na podlagi tega bo sodišče izdalo začasno sodbo. Nato se bo, če bo tožnikom ugodeno, za vsakega posebej določalo višino odškodnine (tu bo morala BS sodišču pomagati s podatkom o tem, koliko je posameznik izgubil). Ta bo potem zapisana v končni sodbi, na podlagi katere bo BS izplačala odškodnino.

Ker pričakujejo veliko tožb, država poskuša spodbuditi združevanje tožnikov. Tem bo pred vložitvijo tožbe ali po njej na voljo tudi posebna podatkovna soba, kjer bodo lahko dostopali do podatkov v zvezi z razlastitvijo. Tisti, ki so tožbo že vložili, bodo preseljeni na mariborsko sodišče, na poziv sodišča pa bodo morali dopolniti tožbene zahtevke.

Sodišče se bo pri odločanju naslanjalo na ekipo petih strokovnih izvedencev s področja financ, prava, revizije in vrednotenja sredstev. Sodišče se bo pri odločanju naslanjalo na ekipo petih strokovnih izvedencev s področja financ, prava, revizije in vrednotenja sredstev. Foto: STA

Največje breme na izvedencih

Odgovor na vprašanje, ali je bil izbris upravičen, bodo sodišča, kot omenjeno, iskala v prvem, "skupinskem" delu sojenja. Tu zakon sodišču nalaga imenovanje skupine petih izvedencev z različnimi znanji (finance, revizija, finančno in bančno pravo, vrednotenje sredstev), ki bodo morali na koncu sprejeti enotno mnenje o tem, ali je bil izbris upravičen.

Na ministrstvu so menda presojali tudi možnost, da bi v zakon zapisali, da izvedence prek javnega razpisa poišče in imenuje ministrstvo, a so se nato odločili imenovanje prepustiti sodiščem, pravijo viri. Dodajajo pa, da so v zakonu poudarjene omejitve v primeru navzkrižja interesov potencialnega kandidata.

Mnenje izvedencev bo gotovo imelo pomembno vlogo v končni odločitvi sodišč, ki pa bodo lahko med postopkom na lastno pobudo ali pobudo drugih strank imenovala tudi druge izvedence. Na koncu bo odločitev v rokah tričlanskega sodnega senata.

Bodo sodišča zmogla? 

Še en vidik nove zakonodaje, na katerega so nas opozorili odvetniki, je operativna izvedba postopkov. V najskrajnejšem primeru bi lahko tožbe vložilo sto tisoč razlaščencev, kar je sicer malo verjetno. Zelo verjetno pa bo število tožb, ki jih je danes okoli 800, še poraslo.

Glede na to, da ima največja dvorana največjega sodišča v Ljubljani po grobi oceni dovolj prostora za do 200 ljudi, se poraja vprašanje, kako bodo sodišča zagotovila prostor. Recimo v postopku proti NLB je na strani tožnikov pričakovati več sto strank. Sodišče mora seveda vsem strankam v postopku omogočiti udeležbo na obravnavi, zagotoviti mora tudi prostor za odvetnike, obravnave pa bi lahko pritegnile tudi predstavnike javnosti.

Vir blizu ministra za finance nam je na vprašanje, ali mariborsko sodišče ima kapacitete za sojenje takega formata, odgovoril, da ne ve in da so mariborsko sodišče izbrali po posvetu z ministrstvom za pravosodje, češ da imajo tam trenutno največ prostih kapacitet. Na ministrstvu se sicer zavedajo, da bo prav organizacija eden največjih izzivov.

Je še mogoče, da se razlaščenci in Banka Slovenije, ki jo od letos vodi Boštjan Vasle (na fotografiji), dogovorijo zunaj sodišč? Vedno je mogoča poravnava v okviru sojenja, pravijo viri na ministrstvu. Je še mogoče, da se razlaščenci in Banka Slovenije, ki jo od letos vodi Boštjan Vasle (na fotografiji), dogovorijo zunaj sodišč? Vedno je mogoča poravnava v okviru sojenja, pravijo viri na ministrstvu. Foto: STA

Plačevala bo BS - ko zmanjka, pa davkoplačevalci

Ker je že sama sanacija bank državljane stala pet milijard evrov, je seveda primerno vprašanje, ali bo v primeru dobljenih tožb ta znesek spet padel na pleča davkoplačevalcev. Posredno je odgovor seveda pritrdilen.

Kot pravijo na ministrstvu, bo odškodnine, če bodo dosojene, plačevala Banka Slovenije, ki bo denar črpala iz lastnih rezervacij in rezerv. Če bo odškodnin več, pa jih bo pokril proračun. Vse izbrisane obveznosti so bile v bilancah bank ovrednotene na milijardo evrov, viri z ministrstva pa nočejo napovedovati, koliko bi lahko znašal končni račun, če tožnikom uspe.

Davkoplačevalci bodo v vsakem primeru krili stroške sodišč: samo stroške za plače sodnikov na ministrstvu ocenjujejo na 1,7 milijona evrov letno. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 46
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin