Sreda, 5. 3. 2025, 17.55
2 uri, 53 minut
Golob v okviru priprav na izredni vrh EU govoril z Zelenskim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,66
Golob je po današnji seji vlade sicer še pojasnil, da bo podrobno izjavo o nedavnem dogajanju glede Ukrajine in pozivov k okrepitvi obrambnih izdatkov dal v četrtek dopoldne pred izrednim zasedanjem evropskih voditeljev v Bruslju.
Premier Robert Golob je danes v okviru priprav na četrtkov izredni vrh EU govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki mu je poročal o srečanju v Londonu in napovedal pripravo načrta korakov do miru v Ukrajini. Premier je imel danes tudi ločene pripravljalne sestanke, na katerem bodo govorili o Ukrajini in obrambnih izdatkih.
Vlada je na družbenem omrežju X sporočila, da je Golob danes opravil pogovor z Zelenskim, kar je premier novinarjem napovedal že po seji vlade. Kot so pojasnili, je Zelenski poročal Golobu o nedavnem srečanju evropskih in drugih voditeljev v Londonu in v naslednjih tednih napovedal pripravo načrta korakov do miru v Ukrajini.
Tudi Zelenski je pozneje potrdil, da je Goloba obvestil o srečanju v Londonu in pripravi načrta za pravičen mir v Ukrajini. "Razpravljali smo tudi o izvajanju naše pobude 'Hrana iz Ukrajine'. Slovenija se pridružuje našim prizadevanjem za podporo sirskemu ljudstvu," je še zapisal na omrežju X in se zahvalil Sloveniji za vse, kar je naredila za Ukrajino.
Ponovil je tudi, da bi Evropa morala v prihodnjih mirovnih pogovorih poleg Ukrajine in ZDA sedeti za pogajalsko mizo. "Evropa ima skupno vizijo, kako naj se vojna konča in kakšna morajo biti varnostna jamstva," je še dodal Zelenski.
Sestanek pred vrhom
Premier Robert Golob je danes opravil več posvetovalnih pogovorov v okviru priprav na četrtkov izredni vrh EU v Bruslju, na katerem bo osrednja tema nadaljnja pomoč Ukrajini. Golob se bo na zasedanju zavzel, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države na sodobne varnostne izzive.
Golob bo v Bruslju zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države na sodobne varnostne izzive. Pri tem gre predvsem za dvojno uporabo, krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in izgradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Kot so še dodali, je Slovenija varna država, njena stopnja ogroženosti pa je nizka.
V četrtek se bo premier udeležil izrednega zasedanja voditeljev EU, ki bodo po preobratu v zunanji politiki ZDA in zamrznitvi ameriške pomoči Ukrajini razpravljali o nadaljnji pomoči Kijevu in o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti.
Golob je danes po seji vlade sicer še pojasnil, da bo podrobno izjavo o nedavnem dogajanju glede Ukrajine in pozivov k okrepitvi obrambnih izdatkov dal v četrtek dopoldne pred izrednim zasedanjem evropskih voditeljev v Bruslju. Pred tem bodo namreč imeli še posvetovanja na podlagi zadnjih informacij.
O obrambnih izdatkih še nič znanega
Tudi finančni minister Klemen Boštjančič danes po seji vlade ni želel komentirati pozivov glede krepitve obrambnih izdatkov. Kot je pojasnil, razprave še potekajo, med drugim bo več znanega po četrtkovem vrhu EU in srečanju finančnih ministrov prihodnji teden.
Voditelji EU bodo v četrtek po preobratu v zunanji politiki ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali o nadaljnji pomoči Kijevu in o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti.
Na nedavnem srečanju v Londonu pa so predstavniki zaveznic Ukrajine govorili o vojni in evropski obrambi. Predstavili so tudi štiri ključne korake do miru v Ukrajini, ki zahtevajo močna varnostna jamstva od Evrope in ZDA. Britanski premier Keir Starmer je ob tem napovedal, da bosta Združeno kraljestvo in Francija v sodelovanju z Ukrajino oblikovala načrt za konec vojne, ki ga bodo nato predstavili ZDA.
Za obrambo namenimo najmanjši delež proračuna
Slovenija je med članicami Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj zveze Nato, da bi za obrambo namenili dva odstotka BDP, naj bi dosegla šele leta 2030. Golob je zaradi spremenjenih geostrateških razmerij po menjavi oblasti v ZDA sredi februarja ocenil, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost.
Glede vse glasnejših pozivov k zvišanju izdatkov za obrambo je Sajovic v ponedeljek ocenil, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase.
Kot članica Nata bo morala spoštovati sprejete dogovore, vendar pa "ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki", je dejal.
Predstavniki koalicije pa po sestanku v torek niso želeli komentirati morebitnega povečanja obrambnih izdatkov. Dodali so, da bodo skupna stališča lahko oblikovali po vrnitvi Goloba z izrednega vrha EU v Bruslju.
Voditelji napovedali drastično povečanje izdatkov za obrambo
Da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, so se pretekli teden v Parizu strinjali voditelji ključnih evropskih držav. K drastičnemu povečanju izdatkov za obrambo sta med drugim pozvala generalni sekretar Mark Rutte in francoski predsednik Emmanuel Macron.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek predstavila načrt za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Napovedala je 150 milijard evrov posojil za naložbe članic v obrambo. Kot je dodala, bi lahko lahko z načrtom mobilizirali skoraj 800 milijard evrov izdatkov za "varno in odporno Evropo".
