Torek, 4. 3. 2025, 16.36
1 ura, 20 minut
Milijarde evrov: bo tudi Slovenijo zajela oboroževalna vročica?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,11
Slovenska vojska se že leta sooča s pomanjkanjem kadra. Je rešitev ponovna uvedba naborniškega sistema?
Premier Robert Golob se bo jutri sestal s ključnimi deležniki v Sloveniji pred četrtkovim izrednim vrhom EU o Ukrajini in krepitvi evropske obrambe. Bo tudi Slovenija, kot je posredno že napovedal Golob, sledila nekaterim članicam EU in Nata in začela veliko več denarja zapravljati za obrambo?
Predsednik Vlade Robert Golob je februarja na POP TV in TV Slovenija dejal, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, in ob tem poudaril, da je ključno, da bodo izdatki dobro naloženi.
Predsedniki vlad članic EU bodo v četrtek v Bruslju razpravljali o Ukrajini in krepitvi evropske obrambe. Vse več je pozivov znotraj EU in Nata, da se mora Evropa vojaško osamosvojiti od ZDA, kar pa naj bi bilo mogoče le z oboroževanjem. Torej s povečevanjem izdatkov za obrambo.
Aktivirala se je tudi Evropska komisija, ki je že vzpostavila nov instrument, v katerem naj bi bilo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je ob tem napovedala, da bodo članicam omogočili odstopanje od fiskalnih pravil.
"Sprašujem se sicer, od kje bomo dobili denar za obrambno industrijo. Predsednica von der Leyen je znana po tem, da zelo veliko govori o velikih številkah. Vendar ta denar bo treba nekje dobiti. In to ne bo tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled. Poleg tega pa samo povečanje obrambnih izdatkov ne bo dovolj. Razmišljati bo treba tudi o pomembnih spremembah, kot sta recimo ponovna uvedba splošne vojaške obveznosti in sistem totalne vojaške obrambe. Tak sistem smo že imeli nekoč v bivši Jugoslaviji," je za Siol aktualno dogajanje komentiral obramboslovec Klemen Grošelj.
Kaj vse to pomeni za Slovenijo?
"Treba je izhajati iz sprememb, ki se dogajajo v našem varnostnem okolju. To je izhodišče. In te spremembe so dramatične in precej radikalne," meni Grošelj. Po njegovih besedah se danes soočamo z dejstvom, da sistem kolektivne obrambe v okviru Nata z ravnanjem ameriške administracije Donalda Trumpa postaja nezanesljiv.
"Večina članic Nata in EU upravičeno dvomi v to, ali so ZDA še zaveznik. V takih dramatičnih spremembah prihaja do velikih sprememb v praktično vseh nacionalnovarnostnih politikah vseh držav v našem političnem prostoru. Tudi recimo v primeru sicer nevtralne Avstrije," poudarja Grošelj.
Ena izmed sprememb je po besedah Grošlja tudi povečanje obrambnih izdatkov. "To je nek normalen odziv. V tem kontekstu mora Evropa, ki je kar nekaj let živela od t. i. mirovnih dividend, ponovno vzpostaviti tisto, kar je imela v času hladne vojne. In to se zdaj dogaja," poudarja Grošelj. Države Evrope bodo torej povečevale svoje obrambne zmogljivosti, ker se očitno mednarodni odnosi vračajo v obdobje, ko je vse temeljilo na moči države. "Oziroma na moči v mednarodnih odnosih. To dela Trump. Lep primer je odpoved vojaške pomoči Ukrajini v boju proti ruski agresiji," opozarja Grošelj.
Milijarde in stotine milijonov
V letošnjem letu namerava Slovenija (za zdaj?) za obrambo porabiti 1.106 milijonov evrov, izhaja iz proračuna za leto 2025. Glede na leto 2024 to pomeni nominalno zvišanje za skoraj sto milijonov evrov oziroma dobrih osem odstotkov v primerjavi z letom poprej. Relativno gledano pa bi se delež v BDP povečal le malo. To bi glede na napovedi pomenilo, da bi Slovenija za obrambo v letu 2025 namenila okoli 1,5 odstotka BDP. Slovenija je imela doslej sicer načrte, da bi v Natu dogovorjena dva odstotka BDP za obrambo dosegla do leta 2030.
A glede na zahteve ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa in tudi glede na rusko grožnjo bo morala Evropa namenjati bistveno več sredstev za lastno obrambo. Natov "standard" naj bi se dvignil na najmanj tri odstotke BDP, nekateri pa naj bi zahtevali že tudi pet odstotkov. Poljska je na primer že zdaj blizu tej meji.
"Moramo se zavedati, da Slovenija ni izolirana od geopolitičnih pretresov. In to je treba ljudem jasno povedati. Stvari, ki se dogajajo v zadnjem mesecu dni, so bile praktično nepredstavljive nekaj mesecev nazaj. Negotovost in nepredvidljivost v mednarodnih odnosih je tako visoka, da Slovenija ne glede na članstvo v Natu ne more tvegati. Moramo sprejeti ukrepe na tem področju in zagotovo je eden izmed ukrepov povečanje izdatkov za obrambo. To pomeni, da bomo morali v bistveno krajšem času – ne pa do leta 2030 – priti do dveh odstotkov BDP za obrambo," je za Siol opozoril obramboslovec Klemen Grošelj.
Če se bo slovenska vlada zdaj odločila, da še letos (ali pa v prihodnjem letu) dvigne obrambni proračun na dva odstotka BDP, bi to pomenilo skoraj 400 milijonov evrov več na letni ravni kot leta 2024.
Če bi hoteli naslednje leto za obrambo nameniti tri odstotke BDP, bi to glede na napovedi znašalo okoli 2,2 milijarde evrov. Torej milijardo več kot letos.
Od milijonov do milijard evrov
V primeru, da bi Slovenija želela slediti baltskim in drugim državam in za obrambo v letu 2026 porabiti že pet odstotkov BDP, pa bi to državno blagajno stalo približno 3,7 milijarde evrov. Oziroma 2,5 milijarde evrov več, kot je napovedana poraba za obrambo za letošnje leto.
Ob teh številkah velja omeniti, da so se proračunski izdatki za obrambo v zadnjih desetih letih že povečali za skoraj trikrat.
Leta 2013, ko so bile na vrhu Nata v Wallesu dane obljube, da bo Slovenija dva odstotka BDP dosegla v desetih letih, je bilo v absolutnih številkah za obrambo namenjenih nekaj manj kot 350 milijonov evrov. Deset let kasneje je Slovenija za obrambo namenila že 876,6 milijona evrov – torej za dvainpolkrat več –, a se je skoraj podvojil tudi slovenski BDP (s 36 milijard na nekaj manj kot 64 milijard evrov). Tako se je odstotek za obrambo v BDP povečal relativno malo (s približno enega odstotka na približno 1,5 odstotka).
A če bi BDP ostal na ravni iz leta 2013, bi teh skoraj 880 milijonov evrov pomenilo 2,4 odstotka BDP ...
Pomanjkanje vojakov
Že nekaj časa večina analitikov opozarja, da je glavni izziv slovenske vojske pomanjkanje kadra. Da se "vse vrti okoli kadra", je pred dvema tednoma opozoril tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) generalpodpolkovnik Robert Glavaš.
Tudi Grošelj opozarja, da geopolitične spremembe zahtevajo premislek tudi o varnostnem položaju Slovenije in pa, ali moramo nasloviti tudi druga vprašanja. "Kot je pomanjkanje kadrov v slovenski vojski. Pogovoriti pa bi se morali tudi o uvedbi splošne vojaške obveznosti. Mogoče pa so se okoliščine tako spremenile, da bi morali razmisliti o nekaterih stvareh, ki smo jih opustili z vstopom v Nato," je še dejal Grošelj.
Slovenska vojska že nekaj časa veliko denarja namenja za infrastrukturo, predvsem za vojašnice in druge potrebne objekte. V zadnjih mesecih pa so pri SV opravili tudi večje nakupe obrambnih in drugih vojaških sistemov:
12 oboroževalnih postaj Mangart 25
Slovensko podjetje Valhalla Turrets bo v naslednjih 36 mesecih dobavilo 12 oboroževalnih postaj Mangart 25 v okvirni skupni vrednosti 45 milijonov evrov z DDV.
106 oklepnikov Patria
Slovenska vlada je konec januarja potrdila nadaljevanje postopka nakupa skupno 106 oklepnikov Patria prek javnega naročila s postopki pogajanja s finsko vlado oziroma finskim obrambnim ministrstvom za dve bojni bataljonski skupini. Okvirni znesek projekta je 700 milijonov evrov.
