Ponedeljek, 25. 5. 2020, 12.52
4 leta, 5 mesecev
Nekdanji direktor policije o zadevi Kangler: Nismo bili v spregi s politiko
Prvič po menjavi vlade je zasedala preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja. Tokrat je komisija, ki jo po selitvi Žana Mahniča v kabinet predsednika vlade vodi njegov strankarski kolega Dejan Kaloh, besedo med drugim dala nekdanjemu prvemu človeku policije Marjanu Fanku.
Nekdanji direktor policije Marjan Fank, ki je v času policijskih preiskav zoper Franca Kanglerja vodil upravo kriminalistične policije, je dejal, da težko govori o političnem pregonu, ker tega preprosto ni bilo. "Vse, kar je bilo v tej preiskavi političnega, je bilo to, da je bil objekt preiskave politik," je po poročanju STA dejal Fank.
Zavrnil je tudi Kanglerjeve očitke o spregi policije, tožilstva in sodišča. Preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, o katerem je bilo pred parlamentarno komisijo največ govora, Fank osebno sploh ne pozna.
Šlo je za zelo specifično preiskavo
Kot je povedal, je bila preiskava zanj specifična iz dveh razlogov. Zagotavljati so morali dodatno mero pazljivosti znotraj kolektiva, saj je Kangler z nekaterim zaposlenimi še vedno ohranjal stike in bi bila ob uhajanju podatkov preiskava lahko v veliki meri onemogočena.
Drugi razlog pa je po njegovem mnenju osebne narave, saj sta bila s Kanglerjem dolgoletna znanca, sošolca, sostanovalca in sodelavca, ne nazadnje pa tudi tudi zasebna kolega, dokler ta ni prešel v politične vode, ko so se po besedah Fanka njuna moralna in etična načela nekoliko razšla.
"Verjetno iz tega tudi izvira njegova neskončna zamera z domnevo, ki je morda bolj stvar paranoje kot dejanskega stanja, da sem kljub najinemu znanstvu dovolil uvedbo predkazenskega postopka. Zelo slab občutek bi imel, če bi danes sedel pred komisijo, ki bi mi očitala, da sem kakorkoli oviral ali preprečeval preiskavo," je še zatrdil Fank.
Dva policista zavrnila, da bi kdorkoli usmerjal policiste na nezakonit način
Za to, da lahko predstavita pogled mariborskih kriminalistov na celotno zadevo, sta se komisiji zahvalila vodja enote za boj proti korupciji na Policijski upravi (PU) Maribor Zlatko Krajnc in Aleksander Geršovnik, ki je vodil preiskavo.
Oba sta kategorično zavrnila, da bi kdorkoli usmerjal policiste na nezakonit način. Prepričana sta, da je policija utemeljeno dokazala, da je bil Kangler storilec očitanih dejanj. Dodala sta, da o krivdi vselej odloča sodišče.
"Nikakor ni šlo za politični obračun neke elite, ki bi usmerjala policijo, kot to zatrjuje Kangler. Dokazi so bili pridobljeni na zakonit način in so bili zadostni," je trdil Krajnc.
Franc Kangler Parlamentarni komisiji je predlagal, da pregleda celoten spis in tako ugotovi, da v Kanglerjevih primerih ni šlo za drobna oškodovanja javnega denarja, pač pa za resno korupcijo. Mariborska občina je tako po njegovem mnenju samo pri urejanju tržnice podjetju Konstruktor nezakonito plačala 640 tisoč evrov, pri projektu Centrum pa družbi MTB milijon evrov.
Pri projektu Toplarne je bila občina po besedah Krajnca oškodovana za vsaj sedem milijonov evrov, gradnja lutkovnega gledališča je z devet narasla na skoraj 15 milijonov evrov, pri neuresničenem projektu Maks pa je občina plačala pet milijonov evrov za hektar veliko gradbeno jamo. Nepravilnosti so ugotovili tudi v zvezi s projektom nove krožno-kabinske žičnice.
Ob vsem tem je predstavnike parlamentarne komisije najbolj zanimalo, zakaj kriminalisti ob hišni preiskavi maja 2011 na posestvu v Zimici Kanglerju niso dovolili pripeljati svojih prič, pač pa so jih zagotovili sami. Kriminalista sta povedala, da tako predvideva zakonodaja.
"Nimam nobenega razloga, da bi karkoli imel proti Kanglerji, zato ni res, da bi se zarotili zoper njega in ga načrtno politično preganjali. Naj iz kazenskih spisov sam dokaže, če so res tako trhle obtožbe," je še dejal Krajnc.
Tudi kriminalist Geršovnik je zatrdil, da je bil predkazenski postopek policije zagotovo strokoven in zakonit. Zanikal je kakršenkoli vpliv politike na preiskovalce, vodilo jih je izključno strokovno in zakonito delo.
Glede prikritih preiskovalnih ukrepov je Geršovnik povedal, da zanj nikoli ni bilo sporno, kateri sodnik bo kakšno odredbo izdal, pač pa le, kako je pobuda za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov utemeljena.
Na pripombo Kaloha o klavrnem koncu vseh kazenskih ovadb je dejal, da se s sodelavci velikokrat niso strinjali z odločitvami tožilstva, a nanje niso imeli vpliva. Dodal je, da bi še enkrat delal enako, saj je v vseh primerih prepričan, da je bil za kazenske ovadbe podan utemeljen sum.
4