SiolNET. Novice Slovenija
3,21

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Arkan Al Nawas

Pozitivni Iračan, ki o svojih težkih preizkušnjah razlaga z nasmehom #video

3,21

termometer

Arkan Al Nawas Diwan Irak Majda
"Če ti ena stvar ne gre, ne smeš z glavo skozi zid. Pusti času čas in boš presenečen, kako bo šlo," pravi Arkan. Foto: Metka Prezelj

Iračan Arkan Al Nawas je po vseh svojih težkih življenjskih preizkušnjah danes prepričan, da se prav vse v življenju zgodi z razlogom. Če tega ni vedel takoj, je to zagotovo spoznal pozneje. Življenje ga je naučilo prilagodljivosti, zaradi katere se znajde v prav vsaki situaciji in zaradi česar danes še bolj ceni dobre plati življenja. V Sloveniji je že okoli 40 let in o vseh težkih preizkušnjah govori z nasmehom, z dobro mero humorja, s pripovedovanjem o njih pa povezuje različna svetova in marsikomu postane tudi vzor.

Arkan prihaja iz mesta Thi Kar na jugu Iraka, ki je del enega najstarejših mest v zgodovini. Kot pravi, številne preseneti, da gre za močvirsko in zeleno območje z veliko palmami.

Njegova dežela je bila del Mezopotamije, zibelke prvih civilizacij, predniki pa Sumerci. Kot pravi, je javnosti iz tega obdobja razkritega še zelo malo, saj so nova odkritja onemogočale vojne.

"Do danes na primer še niso ugotovili, kako so na babilonske vrtove dvignili ogromne količine vode, saj tedaj še niso imeli črpalk," pove Arkan.

Diwan je velik prostor za druženje

Doma so imeli veliko hišo in navajen je bil tega, da so bile hiše v Iraku ves čas odprte za obiske. Ves čas je bila skuhana kava ali čaj in nihče se ni najavljal, tudi pomoč je prišla vedno, ko jo je kdo potreboval na primer v kuhinji ali podobno. Imeli so velik 'diwan', ki v arabščini pomeni tudi prostor za druženje in je bil trikrat na teden odprt za ljudi, na odprtem kaminu ves čas skuhano kavo na arabski način. Arkan se spominja, kako je kot otrok rad stregel kavo in poslušal pogovore starejših.

"Ženo je skrbelo, kako bo v Iraku, a vse skrbi so bile pozabljene, ko je stopila v prostor"

V Irak so se odpravili, ne da bi vedeli, kje bodo spali in kako bo, kar je najbolj skrbelo ženo. A ko so prišli tja, so bile vse skrbi odveč tudi zato, ker ljudje razmšljajo drugače kot v Sloveniji. Majda se je takoj počutila sprejeto in del družine.

Ko je bila tam, bi lahko bila odkrita, a se je iz spoštovanja sama odločila, da bo tudi ona na glavi nosila ruto, in bilo ji je všeč.

Iračani ne komplicirajo, če je miza premajhna za vse, hrano postrežejo na tleh

Hrana je izredno dobra, pravi tudi Arkanova žena Majda, ki se je naučila odlično kuhati in kuha veliko njihove hrane. Ko je bila v Iraku na obisku, je bila presenečena tudi nad tem, da imajo glavno besedo v družini tako rekoč ženske, ki svoje može nato pošiljajo po opravkih, ker same ne grejo v mesto.

Za študij v Sloveniji se je odločil po naključju

Iz dobro situirane družine in lepega, spodbudnega okolja v Iraku, kjer je bil preskrbljen in je imel na voljo vse za udobno življenje, je v Ljubljano prišel leta 1979, da bi tu študiral krajinsko arhitekturo.

Oče se s tem ni strinjal in ga je skušal prepričati, da ne odide, a čeprav ima šest starejših bratov in sester, so mu na začetku pomagali z denarjem.

Kako se je Arkan iz Beograda prišel vpisat na fakulteto v Ljubljano

Ko je stopil iz vlaka, je enostavno sledil množici, in ko se je ta razhajala na različne strani, je vprašal, kako se pride do študentskih domov. Tam je poiskal iraške študente in s pomočjo novega prijatelja prišel do urada za tujce na univerzi, kjer mu je arabsko govoreča uslužbenka pomagala pri vpisu na krajinsko arhitekturo.

"Prvi dan na fakulteti nisem razumel ničesar, mislil sem, da sem hodil na napačni tečaj"

Arkan je najprej naredil tečaj slovenščine in na njem dosegel 95 odstotkov, zato je bil prepričan, da vse ve. Prvi dan na faksu pa na predavanjih ni razumel niti besede in sprva je mislil, da je morda celo hodil na napačni tečaj. Sošolce je prosil, da pišejo bolj čitljivo, da bi si lahko zapiske pozneje skopiral, nato jih je predeloval skupaj z dvema slovarjema - slovensko-angleškim in angleško-arabskim, ker slovensko-arabskega slovarja niti danes še ni.

Najhuje je, ko v načrte poseže nekaj težkega

"Ljudje si ne predstavljajo, kako je, ko pride tuj študent sem in ne pozna niti besede, niti črke, in kako se bori za to, da bi mu uspelo," pravi Arkan. A najhuje je, če se nato vmes zgodi kaj, zaradi česar se načrti popolnoma podrejo. V njegovem primeru je bila to prav vojna.

Dve leti pozneje se je v Iraku začela vojna in odločiti se je moral, ali gre nazaj na fronto ali pa bo ostal v Sloveniji, doštudiral in se skušal znajti. Iz varnostnih razlogov so z družino povsem prekinili stike in deset let ni vedel, kaj se dogaja s starši, s tremi starejšimi brati, s tremi starejšimi sestrami in širšo družino. Prav tako oni niso vedeli, kako je z njim, saj niso imeli nikakršnih stikov. Le enkrat v vsem času se je zgodilo, da ga je neki Iračan, ki je prišel na Reko na urjenje, poklical in mu sporočil, da če morda razmišlja, ali bi se vrnil, naj tega ne stori, se spominja Arkan.

Vse, kar je sicer vedel o svoji deželi, je bilo, ko je med študijem po televiziji spremljal bombardiranje.

"Moj načrt je bil, da bi tu študiral pet ali šest let in se nato vrnil v Irak, nato pa se je vmes zgodilo marsikaj in moral sem se znajti," je dejal Arkan, ki je opravljal številna priložnostna dela, da je lahko preživel.

Arkan je v teh desetih letih, ko z domačimi ni imel stikov, izgubil oba starša. Ko je odšel na študij, ju je videl zadnjič.

"Arabec je, zagotovo jo bo prodal za kamelo, gotovo ima še tri žene doma"

V teh desetih letih, ko je bil odrezan od družine, se je poročil. Ženo je spoznal v Ljubljani v kavarni na Čopovi ulici, tam, kjer je zdaj restavracija s hitro prehrano. Majda je diplomirana medicinska sestra in takrat je tudi ona, tako kot on, študirala ob delu. Hkrati pa sta dobila svojo prvo hčerko.

Vzgoja je bila nova težka naloga, a Arkan meni, da sta se z ženo dobro znašla

Imata dve hčerki. Najstarejša je doštudirala medicino, mlajšo pa čaka le še zagovor diplome na farmaciji.

Državljanstva ni mogel dobiti brez redne zaposlitve, zaposlitve pa ne brez državljanstva"

Da so preživeli, je opravljal veliko priložnostnih in študentskih del. "Težko je bilo delati in študirati. Težko je bilo dobiti tudi stanovanje, a nekako sem se znašel," je povedal Arkan.

Ena od zgodb je povezana tudi s pletilnim strojem, ko se je nekega dne odločil, da bo začel sam plesti oblačila. Stroj sta kupila z ženo in serviserji so bili prepričani, da bo pletla ona. Kot pravi, so bila oblačila tako kakovostna, da jih ima doma še danes.

Kako je Arkan dobil svojo prvo zaposlitev

Ker je navajen, da pozdravlja ljudi, je pozdravil gospoda, ki ga je nekoč srečal na predavanjih. V pogovoru sta prišla do tega, da potrebuje krajinskega arhitekta, in naslednji dan je dobil službo.

"Vse je odvisno le od tega, ali nekdo hoče nekoga zaposliti ali ne. Zahteve delodajalcev so bile take, da niso hoteli zaposliti tujca. A tudi moj prvi delodajalec ni kršil zakonodaje, ker me je zaposlil, on je to hotel storiti, v tem je razlika," je pojasnil Arkan.

Po opravljenem pripravniškem izpitu je Arkan dve leti delal kot krajinski arhitekt v Arboretumu Volčji Potok, nato pa je zaradi dolgoletne velike želje, da bi imel lastno podjetje, odprl podjetje za krajinsko planiranje in prodajo okrasnih rastlin.

Trgovino Rosika je imel okoli 16 let, dokler niso prišli veliki vrtni centri

V trgovini Rosika je 16 let ponujal različne rastline za vrt in podobno, in ker ni bilo velikih trgovskih centrov s takšno ponudbo, jim je šlo dobro. "Ko so se odprli veliki vrtni centri, ni šlo več, a to sem pričakoval. Navajen sem na to, da je vsak posel dober za nekaj časa, nato pa je treba naprej."

Dolgo si je želel odpreti kulturno društvo in urediti takšen ''diwan'', kot ga je poznal iz Iraka, tudi pri nas, zato sta z ženo prostore uredila v prostor za druženje s kulturnim in umetniškim programom ter društvo odprla leta 2010.

Arkan Al Nawas Diwan Irak Majda Foto: Metka Prezelj

V njem se vsako leto zvrstijo številni dogodki, predavanja, delavnice, literarni večeri, umetniške razstave, prostor tudi oddajajo v najem in letos poleti bo v njem celo poroka, saj se par želi poročiti v njem prav zaradi pozitivne energije, ki jo ima prostor, v katerem je bilo vse ustvarjeno z veliko mero ljubezni in skrbnosti.

"Ko je par izrazil željo, da bi se tu civilno poročil, sem jima dejal, da to zagotovo ni naključje. Nekoč je bil tu vrsto let poročni salon," se smeji Arkan.

Arkan Al Nawas Diwan Irak Majda Foto: Metka Prezelj

Arkan kot direktor bolnišnice

A Arkan je morda marsikomu, še posebno tistim, ki se ukvarjajo z oblikovanjem oglaševalskih vsebin, zelo znan tudi iz še enega posebnega razloga. Pred leti so ga povabili k sodelovanju pri snemanjih in fotografiranjih za iStock, največjega spletnega ponudnika tako imenovanih "stock" fotografij in videov, zato se tam pojavlja v različnih vlogah, najpogosteje kot zdravnik ali podjetnik.

"Hčerki je prijatelj nekoč v hecu dejal, da verjetno ne bo imela težav z iskanjem zaposlitve, če je njen oče direktor bolnišnice," se smeje Arkan in v smehu doda, da ga na fotografiranjih in snemanjih vedno postavijo za šefa.

Arkan je po duši umetnik, slika že od najstniških let

V družini je veja umetnikov in veja farmacevtov ter zdravnikov, pravi Arkan. Arkanov stric je bil slikar in pisatelj in je bil njegov mentor. Arkan je začel slikati že pred gimnazijo, v času gimnazije pa je začel svoje delo predstavljati tudi na razstavah.

Arkan Al Nawas Diwan Irak Majda Foto: Metka Prezelj

Do zdaj je imel že okoli 35 samostojnih in skupinskih razstav. Sodeloval je v dobrodelnih projektih, kot je na primer Umetniki za Karitas, in pri številnih drugih projektih, povezanih z umetnostjo.

Arkan Al Nawas Diwan Irak Majda Foto: Metka Prezelj

Pri projektu Ljubljana je naša, kjer je sodelovalo več kot 60 umetnikov, je njegovo delo Pošta Slovenije natisnila tudi na znamke.

Arkan Al Nawas Diwan Irak Majda Foto: Metka Prezelj

"Za Irak je bil najhujši embargo proti Iraku, to je uničilo ljudi"

Kot je povedal Arkan, je v Iraku ljudi najbolj uničil embargo, saj niso dobili niti zdravil in so otroci umirali tudi zaradi zapletov pri prehladu. Vesel je, da je bil tu in je lahko takoj, ko je bilo to mogoče, začel pošiljati zdravila in drugo, kar so potrebovali, v Irak.

"Prijatelj, ne sekiraj se, države, ki ima korenine stare sedem tisoč let, nihče ne more uničiti"

Vojna je naredila svoje, pravi Arkan. Odkar lahko, družini pomaga. Kot pravi, je bil v njegovih časih iraški dinar vreden tri dolarje, zdaj je en dolar vreden 1.500 iraških dinarjev in iraške valute zdaj nosijo v vrečkah.

Ko se je po treh vojnah in okoli 25 letih prvič vrnil domov, je bil poseben občutek. "Kot bi ti šla elektrika po žilah," pravi Arkan.

"Irak meji na Kuvajt, Savdsko Arabijo, Jordanijo, Sirijo, Turčijo in Iran"

"Po življenjski inventuri ugotoviš, da se je vsaka stvar zgodila z razlogom"

"Veliko stvari se nam dogaja in številni niti ne razmišljajo o tem. Sam zase sem večkrat naredil življenjsko inventuro in ugotovil, da čeprav sem bil v določenih težkih situacijah jezen, se je neka stvar zgodila z razlogom in je bila za nekaj dobra. Ko to vidiš, o življenju razmišljaš drugače, drugače razmišljaš tudi o odnosih in drugih stvareh. Včasih to, da je bilo dobro, da ni šlo drugače, ugotoviš šele čez 20 ali 30 let," pravi Arkan in spomni, da bi lahko zaradi njegove štipendije v Sloveniji v zaporu pristala oče ali brat.

Arkan je s svojim življenjem zadovoljen, tako v pogovoru z njim kot z njegovo ženo Majdo je čutiti veliko energije, pozitivizma in pravo mero humorja, s katero se lotevata vsakodnevnih izzivov. Majda je diplomirana medicinska sestra na stomatološki kliniki v Ljubljani, ko konča to delo, se začne delo v Diwanu in za Diwan. Arkan veliko predava, snema in še vedno počne najrazličnejše stvari, a kljub vsemu najdeta čas zase.

V njunem odnosu je čutiti veliko mero spoštovanja, naklonjenosti, skrbnosti in ljubezni in prav takšna sta do vseh prijateljev in tistih, ki prihajajo na druženja v njun Diwan, poseben orientalski kotiček v Trnovem.

Arkan Al Nawas Diwan Irak Majda Foto: Metka Prezelj

Ste se kdaj vprašali, kako se godi tujcem v Sloveniji? V rubriki Tujci v Sloveniji vsak teden predstavljamo nekoga, ki ga je življenje pripeljalo v našo državo, da nam pove, kako se tu znajde, ali smo Slovenci odprti do prišlekov, čemu se je na začetku najbolj smejal, ali mu je Slovenija všeč, kakšna je država, iz katere prihaja. Imate tudi vi ženo, soseda, sodelavko, znanca, ki prihaja iz tujine? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na metka.prezelj@tsmedia.si. 

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • nebo / 16.03.2019. ob 14:21 +12 0

    Kako so ti članki o tujcih, ki so ostali pri nas, lepi! To je toleranca in sprejemanje ljudi, saj smo vsi samo ljudje, ločimo se samo po tem, kaj nam je smisel v življenju, brezpogojna ljubezen in prijaznost ali da se napajajo nekateri z ustvarjanjem konfliktov, nezaupanja in sovraštvom. Bravo Arkan in Majda!!! Vso srečo!!!

    +12 0
  • 1982 / 16.03.2019. ob 14:58 +8 0

    Lepa zgodba z srečnim koncem. Bravo gospod Arkan za podeljeno vašo zgodbo saj se bomo z nje kaj naučili. Tujci v Sloveniji so že marsikaj nas naučili in rad prebiram novice o njih😊

    +8 0
  • uporabnik51 / 16.03.2019. ob 19:05 +5 0

    Vse je dobro, dokler se politika ne vmeša.

    +5 0
delitve: 242
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin